Srbija tour 2014

O offroad srečanjih in dogodkih
Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

Srbija tour 2014

OdgovorNapisal/-a Civava » Če Jul 03, 2014 10:10 pm

Srbija tour 2014 prvi dan 22.6. 2014

V nedeljo zjutraj se posloviva od prijateljev iz srečanja off road dalmacija 2014 in se odpraviva proti Biokovu. Sam sem že bil gor pred kratkim z bajo vendar sem hotel , da še Joži vidi te lepote pa še ob poti nama je bilo. Najprej se ustaviva ob peručkom jezeru kjer smo taborili dva dni nazaj. Za dve uri ustaviva potovanje . Sam se vržem dol in zaspim se pozna dva oziroma tri dni voženj po skalah in makedamih Joži pa se vrže v vodo. Še preihitro mine počitek in že je treba zopet na pot. Sedaj vsaj malo lažje vozim . Na Biokovo vztopiva zgoraj po makedamu . Najprej se ustaviva v okrepčevalnici Vrata Biokova in nekaj pojeva. Za štos vprašam natakarja če ve kje bi lahko prespala. Pravi kampi še niso odprti sezona se še začela ni tako , da bi bilo najbolje , da kar šotor nekam postaviva . Na vprašanje kje bi lahko pride odgovor kjer koli hočeta prostora je dovolj seveda se nisem pustil prositi . Najprej greva do vrha razgledi in občutki fenomenalni tako kot zadnjič. Prideva precej proti večeru tako , da gužve ni več. Privoščiva si pivo in ga z užitkom srkava ob fenomenalnem pogledu na Jadran z otoki. Nazaj grede zavijeva v eno dolinico , ki sem jo imel ogledano za kapiranje že od zadnjič , ko sem bil tam. Med konji postaviva tabor . Z seboj sem imel še dodatnih 10 litrov vode in tuš za kampiranje tako , da si privoščiva še tuš v naravi. Pravi luxsuz  . Po večerji se lotiva še steklenice Frangeža jagodni izbor seveda, ki sem jo v ta namen dal na hladno že na vrhu Biokova. Večer je tako popoln. Zjutraj me Joži preseneti z posebnim darilom . Za moj rojstni dan mi je nabrala šopek cvetlic. Pospraviva in zopet na pot.

Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika
Nazadnje spremenil Civava, dne Če Jul 03, 2014 10:52 pm, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Če Jul 03, 2014 10:45 pm

Srbija tour 2014 drugi dan 23.62014
Šibava proti Metkoviču in med potjo opazim mejni prehod za Međugorje . Si mislim , da bova tukaj lažje prišla čez in že zavijem tja . Malo me je skrbelo imava poln hladilnik raznoraznih dobrot domačih
seveda in ni mi bilo , da bi vse skupaj vrgel v kanto. Odločitev je bila pravilna . Na tem mejnem prehodu sploh nimajo carine . Vse je šlo hito in gladko brez skeniranji in ostale nadloge. Šibava čez Čapljino, Stolac , Dabarsko polje mimo Tjentišta proti Foči. Vasice in mala mesta se izmenjujejo vendar je okolica neurejena . Zopet kupi smeti ob cesti le ti ti jemljejo veselje za ustavljanje. No včasih je pač treba kajti vročina pošteno pritiska in tako se ustaviva nekje ob reki kjer poteka jez vsaj tako je izgledalo prvi trenutek. Kmalu ustavi tovornjak in šofer zgine pod jez . Meni pa firbec ne da miru in grem za njim pogledat kaj se dogaja. In imam kaj videti model je odpru hidrant in toči vodo v plastenko. Najprej umiram od smeha kajti vodo šprica naokoli , da ne moreš verjeti potem me pa prešine zakaj bi vozil z sabo sparjeno vodo , če lahko svežo in tako gre Zermanjija ven in Bosanska voda not. V Tjentištu se ustaviva greva ogledat spomenik padlim v bitki na Sutjeski. Sramota !!! Razumem , da kumunistični mostodonti, hoteli, mladinski domovi propadajao ampak za sam spomenik bi pa že lahko spodobno skrbeli.
Tokrat se mi od Foče do mej z Črno goro ne vleče kot prvikrat pa tudi na šoferje kamikaze sem pripravljen. Vendar zaman , ko vidiš črnogorce kako vozijo glava peče. Na meji zopet gladko Bosanci ne kompiciraljo še manj Črnogorci. Takrat sem videl celo Črnogorskega carinika. Vidi psa in se samo smeje to da imam avto razmetan do stropa z razno šaro ga sploh ne zanima . Zopet greva iz Plavskega jezera na Trso. Spotoma občudujeva naravo in razglede pa še motoriste , ki besno slikajo vse kar jim pride pod roko. Se že od daleč vidi , da uživajo na polno. Ob takih trenutkih mi je kar žal , da sem z konzervo no do prvega dežja seveda ha ha . Na Žabljaku na staro postojanko v kamp Razvršje kot Miše. Ker sem naveličan postavljenja šotora vprašam za kučico ni probema pravi in namo dodeli eno luštno. Ima vse kar imajo velike. Najprej sevede obredna kavica in rakija. Potem pa tuš končno v obilju vode. Zvečer jo mahneva kot Starog Vulfa kjer so čevapi , da bi kuharja kar posvojil  zvrneva še par pirov in jermen nama pade dol. Skleneva ostati še en dan . Napolniti morava batarije svoje in od aparatov. Po petih dneh na poti potrebuješ en dan , za počitek , če sem z motorjem to prakticiram na tri dni.

Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Pe Jul 04, 2014 2:42 pm

Srbija tour 2014 tretji dan 24.6. 2014

In tako naslednji dan najprej udariva pešaka do Črnega jezera od kampa je caa pol ure vendar se pred časno vrneva . Vreme se je počasi sfižilo začelo je pihati nenormalno pa tudi nebo se je počrnino. Čez nekaj časa se zjasni in znova napadeva takrat uspešno . Med potjo ne srečava nobenega turista in počasi začnem premišljevati o medvedih. Korak mi kar sam pospeši  Popoldne lenariva , kuhava kosilo eno zelenjavno juhico dovolj je sdo ja , pereva perilo . Medem , ko greva tankat in po zelenjavo me prime , da še na hitro skočiva v kanjon Čuravac. Nama je Golja povedal , da obstaja pod do Tare pa mi firbec ne da miru. Seveda falim pot in imama popoldanski off road. Na koncu padeva enemu seljaku mimo bajte ( če se temu lahko tako reče  ) in v eno sotesko kjer teče voda tako mrzla , da te takoj rukne krč , če stopiš vanjo. Seveda gre Bosansko voda ven In Črnogorska not ha ha . Zanimivo samo doma sva točila vodo iz pipe tukaj pa kar iz rek in potokov ali pa direkdno iz vrela pa še nisva fasala driske . Seveda se vsak dan razkužujeva nekaj jagra je še ostalo. Zvečer naju že hvata potovalna mrzlica vse spakirava in čakava Mišu , da plačava on pa po stari črnogorski navadi sve polako. Jaz se pa tudi ne sekiran želodec je popusti že prvi dan na dalmacija off roadu in se zavalim spat. Potem se je pa vsako uro zgodilo nekaj enkrat sva plačala , potem sva dobila osebne , tretjo uro vsa dobila reklame in četrto še sl , slivovko za na pot. Sam sekirat se ne smeš pa se vse uredi.  Zjutraj vstaneva že zarana in ob šetih že šibava .


Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Pe Jul 04, 2014 3:25 pm

Srbija tour 2014 četrti dan 25.6. 2014

Tokrat sva na nepoznanem terenu . Greva proti Plevlji in mejnemu prehodu Jabuka. Spotoma skleneva , da skočiva še nekje do Tare , ker bi bilo res neumno , da sem tam in jo ne vidim od blizu. Ob cesti vidim lepo tablo za kanjon Tare zavijeva čez znameniti most in kanjona več ni. Seveda je v naravi vse drugače kot pa na zemljevidu. Sedaj imam vsega dovolj in zavijem na prvi makedam pa kud puklo puklo. Tokrat se ne dam pa makar se po vidtlu spustim do reke. Sledi pravi off road . Izkaže se , da je pot od nekega domačina , ki živi preko reke seveda jo nihče ne popravlja in je v ne vem kakšnem stanju kajti pri nas še niso izumili besede za to . Ko zadovoljim of road žilico jo mahneva proti Pljevlji. Tam naju pritegne laporokop. Najbolj me je fasciniral transportni trak , ki se vije iz doline na hrib. Na majnem prehodu Jabuka zopet vse gladko Črnogorci ne šmirglajo Srbi tudi ne . Srbski carinik me prekine še preden se uspel izdaviti kaj vse imam znam znam ideš kampirati. Le kako hudiča je to vedel khm .. Prvič po treh desetletjih zopet v Srbiji. Pokrajina kot bi se vozil po avstrijiskih hribih samo hiše so bolj Srbske bi rekel . Zavijeva proti Kameni Gori . Vleče naju k štiristoletnemu borovcu. Ker ne veva kje točno se nahaja vprašava domačine. Na Srbske zemljevide se ne gre zanašati to sva kmalu spoznala. Torej tik po vrhom zavijem k eni hiši , da vprašava za pot in že kaže , da ne bo nič , ko se prikaže možakar srednjih let. Takoj roka dobar dan dobar dan od dakle iz Slovenije. Seveda takoj sledi izbruh navdušenja . Takoj pade slivovica , kafa , ter debata o svem i svačem . Tako se izkaže , da izdaja sobe , da pozna Srbske off road arje . Ko mu omenim Veljkota katerega poznam samo preko fb je kar skače od navdušenja . Takoj pove , da so se ustavili za prvi maj pri njemu ko so vozili Peštersko avanturo. Tako pa je šla urca. Končno se odpravivava da bora , ki je res impozanten . Spotoma se pozdravim še z enim domačinom , ki je ravno okopaval krompir i evo zopet debata . Ko se vračava sedi v hiški na park placu in zopet debata . Takrat jaz ponudim domačega jegra . Pa je šla še ena urica. Ko sva se odpravila nazaj v dolino sem premišljeval , če bo z vsakim tako , ne bomo prišli nikamor. Najprej poiščeva kanjon Sopotnice in znamenite slapove. Slapovi so fenomenalni in res je škoda , da ni vroče , piha , ko pr norcih. Zavijeva v kanjom Mileševe kjer si ogledava samostan . Nato pa čez planino Jadovnik kjer je bilo of roada polna kapa . Na koncu dneva sem imel vsega pol kufer. Na zemljevidu je kazalo če planino še kar solidno pot in nato do Zlatarskega jezera bolj lokalno ha ha koja zmota . Na zamljevide se ni zanašati. Situacija ni taka kot pri nas kjer je polno vlak in je vse nekako povezano. Tukaj je pot gor in nazaj z hriba na hrib ni povezave nobene vlake . Ko celo domačini ne vedo kako se pride na naslednji hrib je pač bolje odnehati. Padeva ven nekje pri Zlatarju in jo šibava proti Zlatarskem jezeru. Tam pa šok samo motel ob glavni cesti. Tam ne mislim spati sem že bil taki šoli. Imam na izbiro ali nazaj na Zlatar ali pa še 70 km vožnje seveda greva nazaj. Se pa je pokazalo kar problem dobiti sobo zaradi psa. V avtu ga nočem pustiti v sobe pa ga marsikje ne pustijo. Jutri pa Šaragan ali Uvac to je sedaj vprašanje .


Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika
Nazadnje spremenil Civava, dne Po Jul 07, 2014 3:07 pm, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
Sven
Prispevkov: 1092
Pridružen: To Maj 17, 2005 11:30 pm
Kraj: wajdušna
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a Sven » Pe Jul 04, 2014 8:06 pm

Res lepa tura! Civava daj povej prosim kaj je tist ogromen betonski spomenik na obeh straneh ko maš avto spodaj? Komu/Čemu je postavljen v spomin? More biti res fascinantno v živo :D
TUDI NA FB>>>KLIK

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Pe Jul 04, 2014 9:35 pm

Tam so se partizani med drugo svetovno vojno prebili v Bosno čez Sutjesko. Ta spomenik je tam padlim partizanom mislim , da jih je bilo blizu 400. Okrog so pa še propadli hoteli in mladinska letovišča , ki so propadli skupaj z državo. Pred tem pa je to bilo romarsko središče kumunističnih vernikov.

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Pe Jul 04, 2014 10:14 pm

Srbija tour 2014 peti dan 26.6. 2014
Danes vstaneva že ob petih in malo čez šest že šibava. Zajtrk preskočiva in si ga privoščiva nekje ob poti skupaj z kavo. Sedaj sva že poponoma usklajena in za minutko že kuhava ali imava vse pripravljeno za malicat. Tokrat si mislim bo lažje kajti včeraj sva videla odcep za naravni rezervat Uvac. Seveda se zopet zgubim . Hudič mi ne da mira in malo pilotiram po svoje . Seveda sledi off road po kozjih stezah dokler enemu kmetu skoraj ne zdesetkam čredo ovac , ki jih ravno žene na pašo. Na srečo se je vse srečno izšlo in ni zameril takoj me je usmeril na pravo pot seveda se do tam še nekakrat izgubim vendar imam srečo , da vedno najdem nekoga , ki me usmeri na pravo pot. Končno jez in vidikovac. Razgled čudovit tak za dušo pomirjat. Ko se malo razgledava se odpeljeva spodaj do elektrarne mimo vodi pot , ki sva jo videla od zgoraj. Tam je tabla , ki brez spremstav prepoveduje vožnjo naprej. Nočem riskirat in se obrnem. Kmalu za tem najdeva en makedam , ki vodi tik ob jezeru po obronkih. Cesta lepa razgledi pa fenomenalni. Ko se naveličava dava garminu smer Mokra Gora. Čez dve urci sva gor. Med potjo opazim en lep hrib z vlako seveda zavijem gor in se izgubim , Ko se vrneva vidim kje sem pogrešil vendar ne grem nazaj .Tik preden zaviješ proti Tari opazim znak za kamp in sobe . Odločiva se , da greva pogledat . Pravilna odločitev naletiva na čudovit mali kamp po imenu Viljamovka. Lastnik kuha viljamovko ( fenomenale seveda ) za potrebe Kusturice (Režiser ). Seveda takoj sledi degustacija večkrat seveda kajti tukaj je običaj da moraš piti za obe noge ne samo za eno . Dodeli nama čudovito etno hiško za 30€ . Bolje kot postavljati šotor. Vreme je še vedno nestabilno prejšno noč so imeli tornado z točo kot kokošjimi jajci. Sva videla na poti proti Užicu pravo razdejane hiše brez streh in poruvana drevesa pravzaprav so bila cela pobočja dreves poležana tako , kot pri nas trava na poljih. Ker imava stanovanjski problem za danes že rešen se mirno odpraviva z vlakom odvozit Šaragansko osmico. Lastnik kampa je prijazno poklical in nama rezerviral karte. Zanimiva izkušnja imajo pa res lepo urejeno. Pravzaprav sva do sedaj videla zelo lepo urejeno Srbijo brez smeti kar me je zelo lepo presenetilo. Še v Črni gori, ki tudi ni slaba kar se tega tiče jih imajo več . Nazaj grede se ustaviva še pri Kusturici v Drvengradu. Vse je podrejeno turizmu in mi takoj ni všeč . Mislim saj je lepo urejeno vendar ima tisti turistični značaj , ki mi ni všeč. Ker se želodec že veselo oglaša poiščeva gostilno , da dava nekaj pod zob . Spomil sem se , da ko sva zavila proti Mokri Gori sem videl eno gostilno tik ob križišču. Odpeljeva se do tam in zopet kosilo (fenomenale ) za 13 € z pijačo. Celodnevne aktivnosti naredijo svoje zato se vrneva v kamp. Za naslednji dan skleneva vstati malo kasneje in si privoščiti pošten zajtrk.


Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika
Nazadnje spremenil Civava, dne Po Jul 07, 2014 3:07 pm, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Pe Jul 04, 2014 10:15 pm

Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika
Slika Slika Slika Slika Slika

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » So Jul 05, 2014 10:32 am

Srbija tour 2014 šesti dan 27.6. 2014

Spiva več kot odlično . Zbudim se okoli sedmih zjutraj. Se že pozna , da se potovalna utrujenost vrača. Zunaj se dela lep in jasen dan . Tokrat si privoščiva pravi zajtrk. Uporabiva kar svojo kamp opremo in kuhava na terasi , da ne svinjava po kuhinji. Tako je ni treba pospravljati premeteno ni kaj. Kot zanimivost od posode sva do sedaj potrebovala veliko đezvo, vojaški jedilni pribor ( od bivše JLA se je izkazal za najbolj uporabnega in zanesljivega ),leseno dilco, velik kuhinjski nož in mali krožnik no in pa danes ponvo po devetih dneh za peko jajc. Skromno ni kaj čeprav imam posode za dva zaboja. Sonce je že precej visoko , ko odrineva . Poslovim se od domačina in vzamen še eno viljamovko za na pot. Do Ivanjice šibava po glavni poti preko Užic in Požege. Same Užice so veliko mesto z veliko industrije vsaj tako je videti ob poti. Ob reki Moravici proti Ivanjici je polno nasadov malin. Ko vidim tablo za prodajo medu se ustavim . Potihem upam , da dobim mogoče malinov med. No izkaže se da se človek profesionalno bavi z medom . Pozna polno slovencev in tudi sodeluje z njim predvsem pa pozna vse poti v Srbiji. Seveda mi takoj naredi načrt poti. Medtem se vrne njegova družina z opravkov in potem seveda ne gre več brez kavice. Čas hitro beži ob prijetnem kramljanju. Najprej greva proti Kovilju . Ob poti so zabojčki malin in ne moreva se več upreti . Vstaviva in si izgovoriva posodo malin za vsakega. Gospa noče denarja zato otrokom razdelim sladkarije , ki jih za take slučaje vozim z sabo. Samostan preskočiva sva porabila že preveč časa za ta dan. Od tu naprej je bolj megleno. Nikakor nisva mogla določiti najinega položaja za to voziva na slepo in po občutku. Za orientacijo uporabljava Srbsko avtokarto in še zelo slabo povrhu. Nekako je šlo od Kumanice po gozdni poteh in vlakah do reke Studenice. Potem pa sva se držala samo doline. Vstaviva se ob samostanu studenice . Imajo tudi prenočišča. Zopet je problem pes zato terava dalje . najprej sva planirala v Raško kjer je na avtokarti kamp venda je bil vrisan tudi nasproti samosatna Studenice vendar tam še šlišali niso za njega zatorej raje zavijeva proti Kopaoniku čez Jošaničko banjo. Tam mi pade v oko ena gostilna . Ustavim in grem vprašat če slučajno izdajajo sobe napisa namreč ni nikjer pa si mislim verjetno poznajo koga . Imava neverjetno srečo odajajo namreč kar celo hišo za 18 evrčkov na noč pa še pes ni problem. Seveda vzameva saj nisva nora . Končno imava tudi internet , da se malo javiva prijateljem . Jutri bo bolj turistično planirava čez Kopaonik do Vrnjačke banje in naprej proti Jagodini. Ta del nameravava prevoziti čez hribe. Ogledala si bova še Ćuprijo kjer sem služil vojsko in dan končala na Grzi v planinskem domu.


Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika
Nazadnje spremenil Civava, dne Po Jul 07, 2014 3:08 pm, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Ne Jul 06, 2014 4:53 pm

Srbija tour 2014 sedmi dan 28.6. 2014

Vstaneva zarana Nekaj pojeva pospraviva in na pot. Najprej na Kopaonik. Počasi se vzpenjava in panorama je vedno lepša. Turistični del takoj preskočiva hotelski mostodonti nekaj v rasulem stanju. Vlada mrtvilo. Odločiva se in greva do vrha . Na vrhu debelo gledava v skopano jamo ker manjka skoraj polovica vrha . Snemanje je prepovedano . Nimam pojma zakaj. Malo se razgledava in nato počasi začneva spust v dolino. Greva proti Kruševcu. Pot je enolična in počasi začne sekati vročina . Med potjo vrževa nekaj pod zob v obcestni oštariji. Počasi priromava v Paraćin kjer vlada popoln kaos . Dvopasovnica taka kot na celovški v ljubljani . Ljudje ustavljajo kjer koli se jim zahoče, otroci se igrajo na cesti in vsakdo kolovrati po njej kakor se mu zahoče. Oči imam na pecljih da koga ne povozim. Garmin prekleti me zopet pelje skozi center vmes pa preračunavam preračunavam škoda , da ni živ mu zavijem vrat na licu mesta . Seveda kot , da vsega hudega ni dovolj padeva še na ciganski boljši sejem potem pa zopet iščeva obvoze vmes pa poslušam iz tiste škatle preračunavam, preračunavam. Klime kot , da je več ni in počasi postajamo mehko kuhani. Nekako pridemo ven iz mesta in Ćuprija je vse bližje. Premišljujem bom še našel kasarno kjer sem služil vojsko ali ne . Vem samo to , da jo je Nato pošteno stolkel. Vse je drugače in naprej mislim , da sam našel kasarno , ko se izkaže da gre za neko fabriko. Vprašam prvega . Sploh se ne spomni , da je bila tukaj kasarna . potem le najdem nekoga , ki me usmeri na pravo pot. Končno je najdem . izgleda bolj ubogo pošteno jo je fasala. Joži se pripravi , da me bo slikala ko se zasliši glas ne ne . Potem zagledam vojaka , ki je očitno stražil. Pravi , da se ne sme slikati. Potem malo podebatirava in ko že hočem oditi se prikaže od nekod nekdo s psom . Ko je videl mojo mrcino beseda da besedo in izkaže se , da je bil ravno v tistih letih oficir v tej kasarni. Pazanima se kdo je bil moj komandir in ko izve pravi pa on živi preko puta. Na brzino se odločim in ga grem obiskat. Da ne grem praznih rok vzamem viljamovko , ki mi jo je dal lastnik kampa na Mokri Gori. Poiščeva stanovanje in pozvonim. Vrata se odpro in evo njega precej starejši in bolj suh kot se ga spomnim. Potem malo obujava spomine . Človek je bil vesel , da sem ga obiskal in pravi , da ga večkrt kdo obišče. Verjamem bil je dober komandir. Čas beži in treba je na pot. Skozi Paračin ne grem več zato se odpraviva proti Pasuljanskim Livadama . Tam imajo en velik vojaški poligon ampak midva greva mimo. Uloviva pot za Zaječar in kmalu naletiva odcep za Grzo. Greva ob rečici nazgor. Po informacijah ki sem jih dobil sem pričakoval prijeten planinski dom. Tam sva računala ostati dva dni , da se malo odpočijeva kajti dolgo sva že na poti. Gor pa katastrofa planinski dom v razsulu. Najdem nekoga , ki očitno živi tam .- Na prvi pogled mi deluje sumljivo. Vprašam ga če lahko postavim šotor pravi ni problema . Spodaj pod domom je nakakšen piknik plac tam si skuhava večerjo . Zavlečeva se v šotor sekiro imam na dosegu rok. Kadar spiva v divjini jo imam pri roki za vsak slučaj.


Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika
Nazadnje spremenil Civava, dne Po Jul 07, 2014 3:09 pm, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Ne Jul 06, 2014 5:27 pm

Srbija tour 2014 osmi dan 29.6. 2014


Zbudiva se navsezgodaj neprespana in slabe volje . Na hitro nekaj pojeva in greva od tam. Čaka naju Lazarjev kanjon. Šibava po stranskih poteh nekako proti Zaječarju. Nato se zgubiva tako , kot vedno. Vprašava za pot in možakar naju usmeri proti Lazarjevi pečini ali Zlotska pečina kot je napisano na zemljevidu. Pred pečino je prijetno hladno in mir tu bi morala kampirat ampak kar je je . Od pečina vodi makedamska pot in si mislim verjetno je prava za na vidikovac. Po nekaj sto metrih prideva do potoka zavijem na plažo in se vržem v vodo. Umijeva se v ledeno hladni vodi po prešvicanem dnevu in slabo prespani noči nama prav prija . Zopet imavo voljo do potovanja. Najdeva še pravo pot do vidikovca in panorama je res fantastična. Nadaljujeva po makedamu . Na vrhu zavijeva levo v gozd in potem se začne off road tokrat pravi. Šest ur vožnje po raznoraznih vlakah na meji hazarda. Daleč stran od civilizacije če kaj odpove je treba dvajset kilometrov ali več pešačiti do prvih hiš in kje je potem še civilizacija. Počasi postaja napeto mogoče bo potrebno celo nazaj samo kdo se bo spomnil kje vse sva zavila kam . Prideva do nenormalnega klanca . Skrbi me če bo treba nazaj ne vem če bo šlo. K sreči je suho. Najprej grem peš pogledat. Pri strani metrski kanal , ki ga je napravila deroča voda.- Tudi nekj prečnih čez katere ne morem. Spodaj pot obeta zato se odločim greva dol. Prečne kanale zapolnim z lesom če pa bočno zdrsnem je v skrajnem primeru še vitel ravno tako za nazaj. Prideva v neko dolino iz katere vodi cel kup poti. Po kateri sedaj vse so enako zjebane polne nenormalnih luken v katerem se lahko cel avto zgubi za nameček pa še polne vode in se ne vidi koliko so globoke. Greva po sistemu iliminacije. Po vsaki se nekaj časa peljeva , da vidiva kako kaže. Po peti še vedno nisva zadela pa še novi in novi odcepi se pojavljajo. Počasi me res začne skrbeti da bo potrebno nazaj. K sreči vsak dan zjutraj prvo tankam gorivo tako , da bi se še izšlo. Nato pride do resnega zapleta pre mano se pojavita dve luži nimam pojma koliko sta globoki. Grem na slepo do sedaj sem jih prevozil caa 30 in so bile vse prilično enake. Naenkrat havba zgine pod vodo in avto zajamra. Pritisnem gas in nekako se zvleče. Začutim srce v vratni žili sedaj ni več šale. Med prvo in drugo lužo je placa samo za avto. Najprej preverim če je kaj škode. Potem pa bojni posvet kaj sedaj naprej ne upam. Kaj če je še globja . Vidi se nič. Joži se ponudi , da gre preverit. Jaz sem proti. Ob poti nobenega drevesa prvi je predaleč in nimam dovolj zajle in štrika. Odločim se nazaj . Nekako obrnem in zopet zaplavam. Tokrat sem pripravljen in avto se zopet iskobaca iz vode. Ostane nama še ena vlaka navpično navzgor. Vidi se , da je nekdo nekaj vlekel za sabo. Gre čisto na knap kajti kanali so nenormalni. To je bil tudi razlog , da se je nisva prej lotila. Proti vrhu zagledam peči za izdelavo oglja. Napetost popusti . Kjer se dela oglje mora biti nekakšna pot. Še kakšen kilometer naprej zagledava hišo . Za naju je to praznik za oči. Do hiše je pot razrita do amena . Nato zagledam tovornjak Skanja ali nekaj .No si mislim , če je pa tovornjakom tukaj prišel potem pa mora biti neka normalna pot ha ha koja zmota se je izkazalo kasneje . Vidim , da se ne dim kadi iz hiše in potrobim. Vem pride možakar mojih let. Vprašam kje se kam pride kamor koli na asfalt. Počasi se začne praskati poglavi asfalt kaj je že to . Takoj mi je jasno , da še ni vse končano. Vpraša od kod sva prišla pokažem mu dolino pod hišo. On se samo čudi in pravi pa tuda ja jedva prolazim z tovornjakom. Jaz ga gledam in si mislim pa ta ni normalen zamalo , da se nisva privitlala do hiše on pa kar z tovornjakom. Nato mi razloži kje naj se peljem kje naj zavijem kje je pustil kako gumo v gozdu zaradi orientacije in tako. Tako se voziva še caa 5 kilometrov po takšnih poteh , kot jih je imel pod hišo. Končno prideva do makedama in ki je standrdno slab kar v prevodu pomeni totalka zjeban ampak jaz sem ga vesel bolj kot božičnice .Počasi se začneva spuščati v kanjon reke Resave. Pri Logarski hiši vidim dva človeka in ju prašam , če vesta je je Vinatovača. Pokažeta mi pot pol kilometra stran. Prostor je res milina ravno za offroadarje . Lako se kuri zraven teče potoček iz katerega lahko piješ vodo in tudi sam prostor izžareva neko prijetno pomirjajočo milno. Privoščiva si pošten počitek in obnoviva vodne zaloge. Med tem se pripelje eden z suvom mislim , da je bila Toyota rav. Pride do mene in se predstavi Boris pravi. Malo se pogovoriva in se izkaže , da pozna fante iz Jeep klub Srbija. In , da se včasih tudi pelje z njimi. Misllila sva kampirati tu vendar je bili šele sredi dneva in naju vleče naprej . Kasneje mi je bilo žal vendar sva bila še pod vtisom prejšne noči. Garmin pokaže nazaj čez hrib najbližjo pot do Borskega jezera. Seveda mi takoj poči živec a sedaj se pa naj nazaj po tem makedamu truckam. Okoli kaže krepko preko sto. Sedaj sem se že navadil , da je sto kilometrov v Srbiji lahko prekleto veliko po času kajti ta del Srbije je zelo hribovit teritorij. Vseno sledi truckanje nazaj po makedamu. Na Borskemu jezeru nameravava prespati v kampu. Tam imajo pravi kamp vsa tako so mi povedali domačini. Ko prideva tja imava kaj videti. Vsako cigansko naselje je boljše takoj se poberava od tam . Začne se mi prikazovati Vinatovača in pa tisti makedam do nje. Nič greva naprej se bo že kaj našlo. Prideva v Bor. Na nekem lepo urejenem križišču zavijem narobe oznak kam peljejo ceste ni garmin pa preračunavam preračunavam. Zopet vročina pritiska pes ima jezik do sprednjih nog. Zopet greva nekam v hribe. Na enem vidim neko anteno rečem bolj za šaloJožici greva kar gor in tam postaviva šotor. Garmin bi me zopet rad peljal po eni vukojebini apak jaz ga ignoriram. Srečam gorsko reševalno službo in vprašam če lahko pridem , do Majdanpeka po makedamu. Možakar pravi , ne. Zato obrneva in greva čez prelaz. Odpre se nama ena najlepših dolin kar sem jih kadar koli videl v življenju. Prava milina . Polna, kmetij travnikov pšenice. Opazujem pse ob cesti niso videti sestradani to je dober znak si mislim kajti pes biti v Srbiji ni ravno lahko. Prideva v vas Gorjane in garmin zopet začne svojo staro lajno pa tudi na videz poti nikamor več ne peljejo. Pred vaško trgovino sedijo lokalci in srkajo pivo. Ustavim in vprašam za pot so izredno prijazni takoj ponudijo pivo. Ker imam polno kapo vsega iztopim in jih pozdravim. Seveda takoj pade dabata in še par rund . Izkaže se do so Vlahi govorijo neko mešanico romunjščine in srbščine. Seveda jih ne razumeš če ne govorijo po srbsko. Vmes prihajajo še drugi in vsi so izredno prijazni . Tako naravnih ljudi še nisem videl. Glavno prevozno sredstvo je IMT traktor . Z njim delajo vse tudi v trgovino in k maši hodijo z njim. Vsa skupnost je izredno povezana in cel kraj izžareva neko mirnost in spokojnost. Šef trgovine mi takoj zrihta prenočišče v planinskem domu na Stolu kot se imenuje skala v daljavi. Zopet je treba nazaj na prelaz in točno tam kjer sem prej govoril z gorskim reševalcem se začne pot do doma . Do le tega se lahko pripelješ le v reduktorju in z prvo kajti skale so nenormalne . pot je popolnoma oprana in nihče je ne popravlja . Nekje na sredi srečam vojaškega defenderja . Vojaka pozdravita in se odpeljeta. V gornjem delu pot preide v ravnino , ki pa je polna lukenj in blata. Pri domu opazim polno vojske. Imeli bodo neke vojaške vaje . To je predhodnica ostali pridejo menda naslednji dan z ministrom obrambe in generali. Vsem so prepovedali pristop vendar se poglavar koče izgovori , da lahko ostaneva do jutra. Sprva planiram kar šotor postaviti vendar vendar oskrbnik insistira , da ima prazne postelje . Ok si rečem bova pa v postelji spala. Dom je že na prvi pogled potreben poštene obnove imajo pa še eno zanimivost. Planinci morajo vse kuhati sami, nobene pijače ali hrane ni na voljo. No v glavnem po 30 letih zopet spim v pravi vojaški postelji in Joži v praksi pokažem kako se jo zaminira . Joži si seveda vzame oficirsko se takoj vidi kdo je glavni doma ha ha . Zaspim , ko ubit takoj , ko se dotaknem postelje vročina , pijača , in teren sta naredila svoje.


Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Po Jul 07, 2014 3:13 pm

Srbija tour 2014 deveti dan 30.6. 2014


Zjutraj vstaneva ob šetih. Oskrbnik je že pokonci in jamra kakšna je to vojska , da še spi. Res iz sob se še sliši hrkanje. Prijazno se ponudi , da skuha kavico kar nama seveda prav pride . Iz hladilnika potegnem domačega jagra . Deca kar zruka. Kaj mu jaz morem , če ni navajen poštene pijače ha ha meni prav prija , da zjutraj enega ruknem . Po kavici se na hitro odpraviva. Ko bo glavnina vojske začela prihajati gor ne bova midva mogla dol , ker je pot preozka. Zopet se peljeva čez tisto čudovito dolino kjer živijo Vlahi. Ob cesti opaziva mizico in klopi pod drevjem. Vstavim in sklenem tu bova zajtrkovala. Ravno vse zložim ven , ko se pojavi en možakar. Seveda takoj roka in se zanima , če je kaka okvara na avtu. Ko mu pojasnim kaj nameravava takoj ponudi jajca , sir, itd. Seveda nič ne potrebujem , ker imava vse z sabo. Čez deset minut se pripelje z Imt jem preverit če sva uredu. Res prijazni ljudje. Ustavim še še v vasi pri trgovini kjer smo prejšno noč nazdravljali z lokalci , da se posloviva od lastnika. Le tega ni zato nadaljujeva proti Majdanpeku. Tako kot vsak dan se začne preračunavam asfalta zmanjka in začne se makedamski off road kakor jaz pravim makedamom v Srbiji  Ven prilezeva v Rudni glavi. Greva proti samostanu Vratna . Tam se vlije tako , da z ogledom ni nič . Zraven je neko poslopje z veliko pokrito teraso , ki jo izkoristiva. Tako malicava na suhem . Nato se počasi odpraviva skozi Slatino , do Brze palanke od tam pa proti Miroču in Donjem Milanovcu. Pot je prava jeba, luknja pri luknji in to take , ki delajo škodo na avtu, voziva 10 na uro . Po eni uri mam pol kufer vsega in tudi pozno postaja zato se mi ne da iskati še vidikovcev. V Donjem Milanovcu pride klic od ekipe Mariborčanov , ki se je potepala po Albaniji z atvji in je preko Srbije namenjena v Romunijo. Poti se nam ravno križajo in se dogovorimo za srečanje. Dobimo se v restavraciji Lepenac. Na dvorišču je peklensko vroče na terasi ob vodi pa prav prijetno. Midva si izgovoriva apartma kajti za danes je dovolj. Na to ob prijetnem kramljanju vržemo nekaj vase in si izmenjujemo vtise naših avantur. Med večerjo priromata še mož in žena upokojenca iz Francije , ki sta namenjena z bicikli v Istambul. Takoj se bolje počutimo , ko vemo , obstajajo še večje šleve , ki se potepajo po svetu kot mi . Mariborska ekipa se ravno odpelje , ko prihrumi nevihta iz Severa. Kasneje se javita , da sta jo srečno odnesla. Dež je prijetno ohladil ozračje in počutje je bilo kot na morju. Spala sva več kot odlično. Cena sitnica imajo dva cenika enega za domače in enega za tuje goste . Nas so tretirali kot domače :D


Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Po Jul 07, 2014 3:27 pm

Srbija tour 2014 deseti dan 1.7. 2014

Zjutraj vstaneva nekaj pojeva in razgrneva zeljevid. V sebi ne čutiva več potovalne mrzlice. Vedno bolj računava koliko je do doma . Naekrat se odločiva tako , kot vedno nekaj mora ostati še za drugič. In tako skleneva , da greva drugič v obratni tako , da najprej obdelava vroča področje in kasneje zključiva v hribih Srbije , Durmitorja ali celo kje ob morju. Pripraviva avto in štartava 7 in 20 set minut. Čaka naju dest ur vožnje. Lahko bi bilo celo nekaj manj , če ne bi pregledal skoraj vse črpalk od Donave do avtoceste in tudi ena ni imela kompresorja . Čase takega tudi še nisem videl. Na eni od črpalk mi je delavec prostodušno priznal , da se to pač ne plača in , da zato šef noče namontirat. Na koncu sem moral še enkrat razložiti avto , da sem se dokopal do svojega kompresorja in tako napumpal gume. Le te sem imel po lokalnih cestah malo spuščene , da je bila vožnja bolj prijetna. Pred mano pa je bilo 10 ur vožnje po avtocesti in lahko bi mi katero razneslo zaradi trenja pa tudi poraba bi bila večja. Sama vožnja ob Donavi je bila zelo prijetna pa tudi do avtoceste je minila hitro. Avtocesta kot avtocesta s tem , da srbi še niso jemali vranosti pri delu kaj šele , da bi poskrbeli za varnost v prometu. Ko sva se peljala od letališča in so se začele ravnice vidiš nekako 100 metrov čisto potem pa neka črnikasto nedefinirana sivina. In tam ne moreš več določiti ali se objekti gibljejo ali pa stojijo. Malo še popusti pozornost , ker se na cesti nič ne dogaja in recept za katastofo je tu. Naekrat se mi prikaže tabla radovi na putu na prikolici na mojem pasu. Brez svetlobnih oznak vsaj jaz jih nisem videl. V trenutku , ko sem dojel , da objekt stoiji na moji poti sem seveda potegnil črte do nje in jo po čudežu nekako obvozil. Delavci , ki so stali kakih 30 metrov stran so seveda samo z odprtimi usti gledali kako so se ponovno rodili. Sam pa sem seveda potem imel tudi oči nekaj metrov pred havbo . Potem sva opazila še nekaj biserov . Na prehitevalnem pasu so imeli postavljeno dvigalo z košaro in pred njim tri stožce ali pa tale kombi stoji na odstavnem pasu brez oznak nekaj delavcev kosi travo levo in desno ob kombiju pa leži en delavec in naliva nekaj v eno posodo. Kakor koli že po poti do doma se mi potem ni več spalo. Na koncu sva vendarle srečno prispela domov čeprav je v Ljubljani zopet slabo kazalo. Ena blondinka je pozabila pogledati v mrtvi kot ali pa še slišala ni za to . V Sloveniji zopet običajna gužva semaforji pred mostovi za katere ni denarja za popravilo. Med tem , ko sem bil na dopustu sem slišal po radiju , da je zmanjkalo denarja celo za elektriko semaforjev.

Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Po Jul 07, 2014 3:37 pm

Povzetek
Srbija je prelepa dežela polna kotrastov in prečudovitih ljudi. Slovence imajo še vedno zelo v čislih. So zelo prijazni , ustrežljivi in vedno pripravljeni pomagat na kakršni koli način. Presenetilo me je tudi , da je Srbija v tem delu kjer sva jo midva prepotovala precej hribovita dežela in se vse dogaja na caa 1000 metrih nadmorske višine . Zato so noči prijetno hladne četudi je čez dan vroče. Cene so zelo zmerne v krajih kjer sva se gibala celo za polovico manjše kot pri nas . Razen goriva seveda. Kampira se brez problema skoraj kjer koli tudi v parkih. Sama sva kampirala v Srbiji samo enkrat ostala sva spala v Apartmajih. Spala sva samo na mestih kjer ni bilo problema zaradi psa. V nekaterih predelih Srbije biti pes ni najboljša ideja . Apartmaji in sobe so zelo poceni razen v turističnih krajih kjer cena naraste vendar je še vedno cenjeje kot pri nas. Hrana je odlična zelenjave na vsakem koraku dovolj. Midva sva jo kupovala kar ob cesti od domačinov. Kava se pije na vsakem koraku in je več kot odlična. Ko sva se vračala sem popil na črpalki ob avtocesti tisti zmazek iz avtomata . Želedec je takoj protestiral. Vode na celi poti od doma preko Dalmacije , Črne Gore , Srbije in nazaj nisva kupila tudi litra ne . Vedno sva jo tankala v kante ob poti iz izvirov ki so bili tam. Imajo jih zelo lepo urejene lpo naredijo škarpo in cev iz nje v obliki kake pipe in voda non stop teče iz nje . Vodo sva tankala tudi direktno iz rek na najini poti kjer ni bilo naseljeno v divjinah. Tako V Čuravcu v Črni Gori , kot na Zermaniji direktno iz tal, ali pa na Vinatovači. Nikoli nisva imale problema z zdravjem . Tudi umivala vsa se v takih vodah vendar nikoli nižje od naselji ali hiš. V Srbiji imajo ljudje eno zelo grdo navado , da radi kaj vržejo v vodo. Drugače pa je v Srbiji dokaj čisto . Ob cestah sem redko opazil , da so bile kje kake smeti in vedno , če že zelo majhne količine . Kar se tega tiče je boljše kot v Črni Gori. Bosna je prava katastrofa. Na mejah nobenih problemov še vprašali niso kaj vlačim z sabo. Tudi tisti test za protitelesa stekline pri psu je brez veze in 100€ stran vrženih. Tudi , če imajo kje tak predpis , da to mora biti na mejah za to še vedo ne. Na celi poti me tudi enkrat niso ustavili policaji in V Srbiji sem videl samo dve patrulji. Na Svoji poti se nikdar nisva počutila ogožena zaradi kriminala ali česarkoli. Res pa je da sva se gibala bolj na podeželju . Na cestah glede na to , da ni policajev vsi vozijo presenetljivo kuturno razen nekaterih pilotov ampak tako je povsod. Mogoče se bo komu zdelo , da sem se malo preveč spustil v podrobnosti vendar sem to storil zato ker sem imam informacije , da so se nekateri spravili na take poti tudi zaradi mojih pisanj potopisov . Na celotni poti je bilo stroškov za 400€ +gorivo 500€.
In za konec rečem samo tole mogoče Srbi res nimajo vsega vendar imajo še vedno življenje.

Uporabniški avatar
Tinček
Prispevkov: 499
Pridružen: To Jul 17, 2007 10:52 pm
Kraj: ajdovščina
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a Tinček » So Jul 12, 2014 2:27 pm

......človek vama kar malo zavida......zelo lepo potovanje.....lepe slike in opis.
Najbrž bo treba poizkusiti.
LP

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » Ne Jul 13, 2014 10:37 am

Kar korajžno pot pod noge oziroma pod kolesa . :D Na teh prostorih naše bivše države je ogromno možnosti za take avanture. Midva sva praktično samo majhen delček tega prevozila tako , da se bova še vračala. Slovenci smo v teh krajih še vedno dobrodošli i lepo sprejeti. V bližini imaš pa še Albanijo, Romunijo, Bolgarijo kjer dobi potovalni offroad popolnoma drugo deminzijo. Pa še čisto normalno se jim zdi , da se z terencem voziš po terenu v nekih normalnih mejah seveda, Saj ni nobenu normalnemu človeku cilj uničevati česar koli.

defe110
Prispevkov: 4
Pridružen: Če Jun 02, 2011 2:39 pm
Kraj: Dalmacija

OdgovorNapisal/-a defe110 » Po Jul 14, 2014 6:10 pm

Odličan putopis.....još jednom hvala što ste se družili sa nama na Dalmacija tour 2014.....domaći jeger je +5...nadam se da će mo ga kušati i dogodine na dalmacija tour 2015...

Uporabniški avatar
Civava
Prispevkov: 273
Pridružen: So Okt 01, 2011 7:55 pm
Kraj: Škofja loka

OdgovorNapisal/-a Civava » To Jul 15, 2014 8:15 am

Ha ha sigurno , če se nači koja litrica tog nektarja . :D

Uporabniški avatar
Rogi
Prispevkov: 139
Pridružen: Po Mar 08, 2010 12:48 am
Kraj: Plave

OdgovorNapisal/-a Rogi » Ne Jul 20, 2014 6:04 pm

Bravo J + J :lol:

Uporabniški avatar
gregor
Moderator
Prispevkov: 3061
Pridružen: Sr Maj 21, 2003 8:33 am
Kraj: Žalec
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a gregor » To Sep 23, 2014 11:04 pm

Končno sem našel čas, da sem kompletno prebral in pogledal slike.

To je dopust. Bravo!

Škoda, da nisem prej prebral. Bi dobil kakšno idejo. Smo v avgustu delček tvoje trase (tara žabljak sedlo pivsko jezero) prevozili z osebnim avtom, v obratnem vrstnem redu.
Niva 240D l. 93, OM616 motor, Kobra 215R15, ZF servo, rock crawler TC
Niva 1.9D(PSA) l. 99, Niva 2131 l.2018, 2x Y61 2.8TD
Naprodaj veliko rabljenih delov za Lado in nekaj tudi za Patrola

Uporabniški avatar
Dr.Patrol
Prispevkov: 1323
Pridružen: Pe Jul 17, 2009 7:30 am
Kraj: Lej jo, našo Baško Grapo!! :)
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a Dr.Patrol » Sr Sep 24, 2014 4:07 pm

Se pridružujem ostalim...za pregledat je res veliko, ampak je uporabno, predvsem pa ti branje daje željo, da bi nabasal avto in se odpeljal... :lol:
ex.Popaj. Preimenovan s strani upravnika na podlagi zaslug skupnosti in predlog skupnosti. ;)


www.Adventure-Overland.si
Slika

jaz30
Prispevkov: 29
Pridružen: Pe Nov 15, 2013 6:52 pm

OdgovorNapisal/-a jaz30 » So Sep 27, 2014 8:28 am

Lepo potovanje pa tudi lepo opisano in verjetno kar zanimivo.lp

ziga15
Prispevkov: 59
Pridružen: Po Apr 07, 2014 10:11 pm
Kraj: vrhnika

OdgovorNapisal/-a ziga15 » To Sep 30, 2014 1:11 pm

Zdravo, zdej vidm kašna bo nasledna destinacija, s punco sva šla prvič mal naokrog , in sicer 5 dni po bosni, izredno lepo sploh k se začneš vzpenjat na kšne griče , najvišji k sva se povspela je bil 1900nm in je bil razgled fantastičen. Morem se pa strinjat s tabo glede stutjeske kjer je level zapuščenosti prou grozn, ampak to je vrjetn kriva vojna.


Vrni se na “Srečanja”

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost