robinzon pravi (v drugi temi):
Sicer se tole dobro bere ampak glede vožnje z motornimi sanmi v zimskem času, v gozdovih, bi bil tisti ki to dovoli, skrajno neodgovoren.
Če koga zanima kako se počuti divjad ko beži v predirajočem zamrznjenem snegu, vljudno vabljen k meni. Namazal ga bom z medom, da ga medved slučajno ne zgreši, pa da junak vidi kako se bo počutil ko bo tekel skozi kot britev ostro skorjo leda.
Pa ni me treba spet napast, ker podpiram večino tega kar ste sklenili na sestanku. Vzemite kot konstruktivno kritiko ali pač kot vprašanje kakršno vam bodo zastavili na ministrstvu.
Že zdrava pamet nam narekuje in tudi na sestanku niti slučajno ni nihče omenil možnosti ali želje, da bi podpirali vožnjo v naravi, torej izven cest, poti, kolovozov, vlak in še na kakšnih vsaj občasno za vožnjo uporabljanih površinah. Torej nismo in ne bomo zagovarjali vožnje po neokrnjeni naravi. Toliko kar se tega tiče.
Če motorne sani (pa tudi marsikatero drugo vozilo, od motorjev in tudi naših terencev, do večine športnih letal) povzroča prekomeren hrup, to ni stvar tega zakona, ampak gre za kršitev predpisov o tehničnih lastnostih vozil. Ti predpisi bi morali veljati za vse! Sem spadajo tudi vse ... povezane s homologacijami vozil
In med vožnjo - tudi po cesti, poti... - vsako vozilo na motorni pogon bolj ali manj ropota in plaši živali. Dokler se živali, ki so zelo prilagodljiva bitja, na to ne navadijo. Če se ne bi navadile, ne bi redno videvali srn, kako se pasejo tik ob avtocestni ograji. Pa še nekaj je, vsako vozilo ropota ves čas svojega gibanja, torej za stoječega poslušalca ropot bližajočega vozila počasi narašča. In živali se ponavadi, še preden ropot doseže neko raven panike, umaknejo. To dobro vem tudi jaz, saj se neizmerno rad vozim po samotnih poteh v naivni želji, da bom videl kakšno žival. Pa jih vidim prekleto malo, saj se prej umaknejo. Malce drugačna je zadeva v primeru streljanja, saj strel poči (in prileti metek) brez napovedi in iznenada. Nasprotno: nekdo v gozdu postavi krmišče, navadi živali, da se hodijo tja krmit, a kaj, ko je pa sobota ali nedelja prost dan in se gre tja malo pojagat. Ne iz neke skrbi po krajšanju muk bolnim živalim, saj ponavadi trofeja kmalu krasi kakšno lovsko sobo. Se motim? In ob poku puške živali ne bežijo? Si ne cefrajo kožice na ubogih nožicah na kot britev ostri snežni skorji?
Sploh pa sem nekoč nekje prebral, da bi marsikatera žival brez občasnega bežanja končala v hudih mukah. Zakaj? Ker med bežanjem sunkovito dihajo in iz dihalnih poti naj bi izpihale zajedalce, ki bi se jim drugače tam prekomerno zaredili in jim počasi zaprlo te dihalne poti. A za tak tek ni treba skrbeti ne lovcem niti voznikom česarkoli že, za to poskrbijo volkovi, lisice, risi, medvedi in ne vem kdo še vse iz te naravne prehrambene verige. Tudi moji ljubljenčki, psi. In bodo skrbeli za to vse dokler vseh teh preganjalcev ne bodo iztrebili lovci, pa naj bo v skladu s predpisi in kvotami, ki jih pišejo v glavnem lovci sami, ali le v slepi želji po (da se nadvse milo izrazim) uplenjanju.
Bi bilo počasi dovolj, a ne?
Miran