Uradno in pravilno naj bi bilo takole. Kako je pa v realnosti, pa vemo.
Vprašanje(napake na vozilu):
Kupec je pri podjetju za prodajo rabljenih vozil kupil rabljen avto, teden dni kasneje pa se mu je pokvaril menjalnik (ni šlo za obrabo). Pri nakupu avtomobila so mu pri podjetju zatrjevali, da je avto brezhiben. Kaj lahko pravno stori kupec?
Odgovor:
Glede na to, da je bil avto kupljen pri podjetju za prodajo rabljenih vozil, bi mu to podjetje po 7. odstavku 16. člena ZVPot tudi za to vozilo moralo izročiti garancijski list, navodilo za uporabo in seznam pooblaščenih servisov. Za rabljena vozila najkrajši garancijski rok ni predpisan, tako da prodajalci v praksi dajejo kratke roke. Tako ima kupec, če je bila garancija dana, ter v času okvare še velja, pravico do brezplačnega popravila.
Če pa garancija ni bila dana, ali v primeru, če je garancijski rok že potekel, pa ima kupec pravico do uveljavljanja zahtevkov iz naslova stvarnih napak. V kolikor je kupec fizična oseba in je vozilo kupljeno pri podjetju za prodajo rabljenih vozil se v celoti uporablja ZPot in njegove določbe glede stvarnih napak blaga (poglavje VI.2. ZVPot). Glede na to, da gre za rabljeno vozilo, prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki se pokažejo v letu dni, odkar je bila stvar izročena kupcu. Dolžnost kupca pa je o vsaki napaki (ki jo želi uveljavljati), obvestiti prodajalca v roku dveh mesecev od odkritja. V takem obvestilu je treba natančno opisati napako in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda. Zakon pod določenimi pogoji omogoča tudi ustno obvestilo, vendar je vsekakor bolj priporočljivo prodajalca obvestiti pisno.
Če je kupec prodajalca pravilno obvestil o napaki, ima v roku dveh let od pravilnega in pravočasnega obvestila pravico od prodajalca zahtevati, da:
- odpravi napako na blagu ali
- vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali
- blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali
- vrne plačan znesek.
Vprašanje (videno-kupljeno):
Večina prodajalcev ima v pogodbi vnešeno pravilo oziroma sistem "videno – kupljeno". Ali to pravilo ščiti prodajalca v vseh primerih ali so kakšne izjeme?
Odgovor:
Klavzula “videno – kupljeno” je v praksi postala pogodbeno določilo, ki ga prodajalci uporabljajo za omejevanje svoje odgovornosti za stvarne napake. Ne glede na to, ali je to določilo v pogodbi ali ne, pa prodajalca v vseh primerih ne ščiti in je v določenih primerih nično.
Veljavnost takega določila se tako razlikuje glede na subjekte (prodajalca in kupca), ter glede na konkreten primer oziroma naravo skrite napake.
V primeru, da je kupec fizična oseba – potrošnik, in da je vozilo kupljeno pri podjetju – pravni osebi, omejitve odgovornosti za stvarne napake niso dovoljene (ne s klavzulo “videno – kupljeno”, ne s kakršnokoli drugo klavzulo). V primeru, če je takšna klavzula v pogodbi, je pogodba nična. To velja ne glede na naravo same napake.
V primeru, da je prodajalec fizična oseba ali v primeru, da je kupec pravna oseba (ne glede na to, ali kupuje od pravne ali fizične osebe), pa je omejitev odgovornosti za stvarne napake načeloma dopustna, tako da so take klavzule (“videno- kupljeno” in podobno) pod določenimi pogoji veljavne.
Vendar pa tudi v tem primeru ni izključeno uveljavljanje napak. Tako je takšno določilo nično, če je bila prodajalcu napaka znana. Prav tako bi glede na obstoječo sodno prakso lahko uveljavljali, da je s pogodbenim določilom nedopustno izključevati prodajalčevo odgovornost, če je v nasprotju z izrecno dogovorjeno lastnostjo. V primeru zgoraj opisanih primerov, bi bilo verjetno mogoče neveljavnost take klavzule dopustno uveljavljati v primeru nepravilnih prevoženih kilometrov in večkrat poškodovanega vozila, ne pa v primeru okvare menjalnika. Seveda pa bi bila končna odločitev odvisna od sodišča.
Vir: AMZS
http://www.motorevija.si/l3.asp?L1_ID=31&L2_ID=270