Kleno napisal/-a:Kot so meni znalci razlozili so v visku lamele med njimi pa poseben silikon. Ta silikom je gost in naj bi se ob segrevanju se gostil oz. ratal trd. Glede teh procentov spredaj zadaj je po moje odvisno koliko je silikon gost. Morda celo, da pri cestnih izvedbah ne trdi s segrevanjem. Predvsem pa moras razumeti nekaj, navor in obrati niso isto. Recimo, ko se z avtom z zadnjim pogonom peljes po cesti, prednja kolesa nimajo navora, vrtijo pa se. V bistvu prednja kolesa celo predstavljajo upor, ki ga morajo zadnja kolesa premagati. Pri visku pa imajo vsa kolesa nekaj navora. To se predvsem pozna pri sportni voznji skozi ovinek, ker niso obremenjena samo gnana kolesa, ampak vsa stiri. Na terenu pa pomeni, da ce ti ena os drsi imas na drugi se vedno navor, morda ne tako velik kot na drugi osi. Takrat se res ena os vrti v prazno, vendar druga se vedno vlece avto naprej in tudi zadnja dobi oprijem prej ali slej. Pri mojem avtu se v takem primeru segreje silikon v visku in ta zagrabi in dobita obe osi (priblizno) enak navor. No ja enostavno povedano, se nisem obstal,razen ko so se mi vrtela tri kolesa v prazno (nimam prednje bolkade).
Aha se pravi, da je količina moči, ki jo prenese visko odvisna koliko otrdi ta silikon. Tako, da če potem pravijo npr. da lahko prenese do 30% moči. Ali to potem pomeni 30% največje možne moči, ki jo lahko avto spravi na cesto? To bi potem bilo: vrtljaji motorja pri katerih je največja moč in menjalnik v prvi prestavi - takrat bi do viskota prišel največji možni navor. Ostalih 70% pa je na prednji osi, oz. neizkoriščenih če so prednja kolesa na zelo slabi podlagi ali če bingljajo v zraku.
Ali potem to tudi pomeni, da če se pelješ po makedamu v prvi pri nizkih vrtljajih (še motor nima velike moči), da takrat prednja kolesa ne kopljejo, ker lahko vso moč prenese visko na zadnjo os (če je to potrebno), ko pa bi stisnil gas pa bi začelo spredaj kopati, ker pač visko nebi mogel več prenesti, za spredaj pa bi bila ta moč preveč?
Tako da če voziš v višjih prestavah (3,4), ko pride iz menjalnika manjši navor takrat sploh ne more zakopati, če pa pri isti hitrosti pelješ v nižjih prestavah in pospešuješ pa lahko koplje, ker pride do večjega navora, ki pa ga sklopka ne more več prenašati.
Tako si sedaj jaz to predstavljam, ker v prvi prestavi lahko pride do viskota okrog 3.5- krat več navora kot pa v četri.
Samo kaj če ima neki tip avta več različnih moči motorja, potem mora biti za vsako moč različen visko - tako, da 100- konski nima enake kot 130- konski, pa čeprav drugače isti avto?
Pa še nekaj, kaj pa delna zapora diferenciala na osi npr. 40%, dela na istem principu, kar se tiče procent zapore. Če je eno kolo v zraku, da potem drugo prenese na podlago največ 40% največjega možnega navora. Ker drugače razlaga take zapore je, da kolo ki koplje prenaša 30% kolo na trdem pa 70% navora. Tako da navor kolesa na asfaltu je 40% večji od navora kolesa, ki je na ledu. Ampak kaj pa če vzamemo primer, ko je kolo v zraku in na tistem kolesu potem ni nobenega navora, tam pa ne moremo rečti da ima potem kolo z oprijemom za 40% večji navor kot ono, ki drsi, če pa na tistem kolesu nič ni ker je v zraku. Ali potem takem delna zapora pomaga samo takrat, ko pa le imata obe kolesi vsaj nekaj oprijema in je učinkovitost odvisna od oprijema najslabšega. Drugače, če je eno kolo na ledu in drugo prenaša 40% več kot to, ker pa to ni sposobno dosti prenašat tudi kolo z dobrim oprijemom ne bo deležno velike pogonske sile.
Upam, da bo kdo to prebral in mi pomagal pri mojih vprašanjih
Lep pozdrav
Miha
(enake gume). Res pa je, da se pred tem prednja kolesa za trenutek zavrtijo v prazno.
). Opazno je namreč zamujanje zadnje osi, saj ob hitrem dodajanju plina zadek ne reagira tako hitro, kot bi morda želel, že v naslednjem trenutku pa zadnja kolesa primejo-posledica je vodljiv prednji del in odnašanje zadnjega dela-kot 4x4...
