A zna kdo preračunat kakšno gurtno rabmo recimo v primeru če vlečem iz peska 9 tonski tam 150. Moj ima 7.5 tone, pa recimo da ga cuknem z 15kmh na uro. Seveda mi priporočajo v štacuni da vzamem 40 tonsko gurtno pa se mi zdi pretiravanje. Ali bi 20 tonska zadoščala?
Zanimivo vprašanje, na katerega ni lahko odgovoriti.
Osnovna zakonitost 2. Newtonovega zakona pravi, da je sprememba gibalne količine enaka sunku sile: dG=Fdt.
Recimo, da vlečeš pod zgornjimi pogoji in da ti ne uspe vkopanega niti premakniti, torej na koncu obstojiš. 7.5t inercijske mase s hitrostjo 15 km/h=4.2m/s (cca) ima gibalno količino enako G=m*v=37500 kg*m/s. To je treba uničiti s primernim sunkom sile, za katerega poskrbi gurtna.
Sedaj pa težava: kako gurtna "blaži"?
Recimo za prvi približek, da je sila ustavljanja vseskozi konstantna. Recimo, da ustavljanje poteka vsegaskupaj 1s. Potem je potrebna sila enaka 37500N, kar znese 3.7t. Malo, ane?
Drugi, uporabnejši, boljši (a vendar še daleč od realnosti) približek bi bil, da je sila linearno odvisna od časa raztegovanja gurtne. V tem primeru bo max sila (dosežena tik pred ustavljanjem) enaka dvakratniku prej izračunane.
Tretji, čisto uporabni, masovno uporabljani in zlorabljani (a še vedno neresnični) približek bi bil Hookov zakon, ki pove, da ja sila premosorazmerna raztezku. To račun konkretno obremeni z višjo matematiko (če je želja, lahko poizkusimo detajle), a zaključek bo, da maks. sila ne bo presegla dvakratnika inercijske mase (torej vozila, ki vleče).
----------------
In sedaj: zakaj se gurtne potem trgajo?
Tukaj pride zelo prav primerjava s plezalnimi vrmi, ki opravljajo podobno funkcijo. Vprašajte kolega plezalca, na koliko časa menja vrvi. Vprašajte ga, kako lahko po prvem padcu na kolegovi vrvi oceni, koliko je vrv (upo)rabljena. Poglejte katalog novih vrvi in opazili boste podatek, _koliko_ deklariranih padcev posamezna vrv zdrži. Te podatke pri gurtnah še nisem opazil, malo sem spraševal okoli, a vedno naletel na gluha ušesa.
Dva verjetno najpomembnejša elementa, ki konkretno znižujejta življenjsko dobo gurten:
- delovanje na meji elastičnost - plastinost materjala. Ko elastično gurtno preobremenite, je še daleč pod odpovedjo v obliki strganja, zgodijo pa se spremembe v materjalu, gurtna se ne povrne več v prvotno stanje. Gurtna postane manj elastična z vsako uporabo. Torej se zavedajte omejitev gurtne in ne vlečite z njo vseprek in s prevelikimi hitrostmi. Tu se tudi pokaže razlika med "branded" gurtnami in "noname" izdelki, ki so lahko konkretno cenejši. Sam uporabljam "noname", a ga uporabljem bolj malo in nežno.
- umazanija in z njo povezana obraba naredi mikro in manj mikro poškodbe, ki krajšajo življenjsko dobo gurtne. Spet analogija: zakaj imajo plezalci podlogo za vrv, zakaj se izogibajo "tacanju po plezalnem štriku"? Zato. Pomoje tudi gurtnam ne bi škodilo, če bi se jih na vsak kvarte opralo. Navodil, kako to storiti s plezalnim štrikom, da ne bo škode, je na netu polno.
Torej obstajajo fizikalne meje, ki jih je potrebno upoštevati pri uporabi. Preprosto nakup večtonske gurtne ni rešitev, ker je takšna gurtna bolj toga in bolj obremenjuje vozila. Groba ocena za dvakratnik pričakovane teže vozila, ki bo gurtno uporabljalo, se mi zdi smiselna. Itak pa je pametno stvar uporabljati v navezi vozil, ki imajo primerljive mase - če reševanje uspe, da slučajno ne dobiš Samurajskega izstrelka v odbijač.
