WTP
Filko ima prav!
Intercooler je predvsem zaradi tega, da ohladi zrak, ki vstopa v motor. Izkoristek vsakega motorja z notranjim izgorevanjem je odvisen od razlike med temperaturo izpušnih plinov na izstopu iz motorja in temperaturo vstopne mešanice, ki potem v motorju zgori (eksplodira). Intercoolerje imajo samo motorji s turbino ali kompresorjem (ali kakšnim drugim pritiskanjem zraka). Če zraka na vstopni strani ne bi stiskali, se ne bi segrel nad temeperaturo okolice in ga ne bi bilo treba hladiti.
Lepo, da smo spet enkrat zavili v teoretične vode.
2 Nebivedu: se ti moram kar malo opravičiti za zloben komentar.
2 Fonza: hvala za razsvetlitev.
LskisanP Miran
Intercooler je predvsem zaradi tega, da ohladi zrak, ki vstopa v motor. Izkoristek vsakega motorja z notranjim izgorevanjem je odvisen od razlike med temperaturo izpušnih plinov na izstopu iz motorja in temperaturo vstopne mešanice, ki potem v motorju zgori (eksplodira). Intercoolerje imajo samo motorji s turbino ali kompresorjem (ali kakšnim drugim pritiskanjem zraka). Če zraka na vstopni strani ne bi stiskali, se ne bi segrel nad temeperaturo okolice in ga ne bi bilo treba hladiti.
Lepo, da smo spet enkrat zavili v teoretične vode.
2 Nebivedu: se ti moram kar malo opravičiti za zloben komentar.
2 Fonza: hvala za razsvetlitev.
LskisanP Miran
dokler ne pridem nazaj še nisem šel
fonza napisal/-a:Nebivedu napisal/-a:Razmerje gorivo proti zraku mora biti vedno 1:13 ali 1:14. Če ti dodaš več zraka, moraš zraven dodati še več bencina. Če tega ne narediš, ampak dodaš še več kisika, boš zakuril mašino in ti bo stopilo bate.
Količino zraka v cilindru določa maksimalno količino goriva, ki lahko v enem delovnem ciklusu motorja popolno zgori. S tem je moč cilindra omejena. Dovajanje večje količine goriva, brez dodatnega zraka, ne koristi, ker gorivo zgori nepopolno, kar ima za posledico zmanjšan izkoristek motorja.
Teoretična-minimalna količina zraka:
Bencin 1: 14,9
Diesel 1: 14,2
Stvarna količina zraka:
Razmerje med količino zraka in goriva se izraža z količnikom zračnega presežka. Diesel motorji obratujejo z zračnim presežkom 1,2-1,2 pri polni obremenitvi, v prostem teku pa z 6-10. Nepopolno izgorevanje- zračni primanjkljaj pri dieselskem motorju povzroča saje in moti obratovanje.
LP Franci
Torej če bi na serijski dieselski motor namontiral turbino bi dejansko dobil na moči samo pri pospeševanju.... ker ravo takrat, ko pri 1800 obratih pohodiš plin do konca, se zgodi da je takrat v valju premalo zraka...
Kleno napisal/-a:Nebivedu napisal/-a:N od NO2, ki se dodaja za hude pospeške je tam samo z eno nalogo, da hladi, ker zadeva ne gori.
Ja, hladi vsesani zrak, ne pa cele masine.
N hladi ob exploziji v komori ogenj, da ni take vročine, ker če bi kisik fino zagorel, potem bi se bati stopili in N to preprečuje. Se je na netu par slikic od mašin v katere so lastniki probal dodajat čisti kisik. (Stopljeni bati in podobno)
Recimo water injection deluje na podobnem principu, samo da nima takih hudih posledic, samo ne da pa tok moči kot NO2. Bakrene cevi za vodo imaš speljane okoli izpušnih kolektorjev, da se voda upari in to paro potem pod pritiskom spuščaš zraven mešanice bencina in zraka. Tukaj voda (para) nastopa zelo zanimivo:
- čisti saje (ker se veže na ogljik in s tem razkraja saje)
- hladi ob exploziji (voda tudi če je uparjena je še vedno bolj hladna kot ogenj)
- dodaja moč avtomobilu (spomnite se parnih mašin, kako delujejo - pritisk pare)
Nazadnje spremenil Nebivedu, dne So Feb 09, 2008 2:35 am, skupaj popravljeno 1 krat.
Kleno napisal/-a:2 lisko:
ne, ker je pritisk v turbini odvisen od izpuha. Pri visjih obratih je vec izpuha in vec pritiska. Pri nizkih obratih je vseeno premalo izpuha, da bi bilo dovolj pritiska oz. kolicine kisika, da bi izgorelo vso gorivo. Bilo bi bolje, ce ze drugega ne, bi prej prisel v prave obrate. Mislim pa, da pri novih dizlih z "enotnim vodom" tega problema ni vec, ceprav... sem ze videl novejse Audije, ki so pustili kar lep oblacek pri speljevanju na cestnini!?
Vsi novejši avtomobili imajo turbine z nastavljivimi lopaticami in to ravno zaradi tega, da imajo lahko tudi v nižjih obratih dovolj pritiska.
Nebivedu napisal/-a:Kleno napisal/-a:2 lisko:
ne, ker je pritisk v turbini odvisen od izpuha. Pri visjih obratih je vec izpuha in vec pritiska. Pri nizkih obratih je vseeno premalo izpuha, da bi bilo dovolj pritiska oz. kolicine kisika, da bi izgorelo vso gorivo. Bilo bi bolje, ce ze drugega ne, bi prej prisel v prave obrate. Mislim pa, da pri novih dizlih z "enotnim vodom" tega problema ni vec, ceprav... sem ze videl novejse Audije, ki so pustili kar lep oblacek pri speljevanju na cestnini!?
Vsi novejši avtomobili imajo turbine z nastavljivimi lopaticami in to ravno zaradi tega, da imajo lahko tudi v nižjih obratih dovolj pritiska.
Zato pa sem napisal pri 1800 obratih.. ali pa še več....ker takrat mislim da je že dovolj izpušnih plinov ki bi pognali turbino.... je pa res da ko bi dosegu prave obrate bi mu zmankalo nafte, ker bi bilo zraka preveč.
Govorim seveda,če bi nardil turbino na serijski motor....
Kleno temu se reče turbina z variabilno nastavitvijo lopatic..... lopatice krmili elektronika ki jih vedno obrača pod tak kot , da imajo kar največji izkoristek....taka turbina se lahko zasuče že konkretno visoko pri vrtljajih močno pod 2000.
Biturbo v smislu pogovorov nekak pomen dve turbini..... izraz se uporablja v tuning sceni kjer se za vsak par valjev uporabi svoja turbina..... recimo V8 motorji.... za vsako linijo valjev svoja turbina.... dejansko delata kot ena velika vendar se pri eni turbini pojavi velik lag ( zaostajanje turbine ker je treba prvo turbino pognat v obrate ampak ker je velika se pač pojavijo vstrajnostne sile) in motor ni tako odzivn. Zato se uporabi dve manjši turbini, kateri dost prej dobita zahtevan boost. Sistem z malo in veliko turbino pa mislim da uporablja peguet. Rally in tuning avtomobili uporabljalo celo bang sistem.... kater tudi ob spuščenem pedalu za plin brizga bencin v izpušni kolektor,le ta se zarad vročine vžge in stalno drži turbino v obratih... posledica tega je, da med šaltavanjem ne pade boost turbine in je turbina takoj pripravljena opravljat svojo nalogo naprej.
Kot drugo pa voda v cilindru oz. špricanje pare v cilinder nekak ne pomen hlajenje motorja.... ampak voda (v malih količinah) pri visokih temparaturah in tlakih razpade na dva osnovna elementa. V vodik in kisik... ta dva plina pa vema kaj data od sebe.... Če kdo ne verjame naj upraša kakega izkušenga gasilca zakaj se razbeljeno železo NIKOLI ne gasi z vodo ampak s peno....
Biturbo v smislu pogovorov nekak pomen dve turbini..... izraz se uporablja v tuning sceni kjer se za vsak par valjev uporabi svoja turbina..... recimo V8 motorji.... za vsako linijo valjev svoja turbina.... dejansko delata kot ena velika vendar se pri eni turbini pojavi velik lag ( zaostajanje turbine ker je treba prvo turbino pognat v obrate ampak ker je velika se pač pojavijo vstrajnostne sile) in motor ni tako odzivn. Zato se uporabi dve manjši turbini, kateri dost prej dobita zahtevan boost. Sistem z malo in veliko turbino pa mislim da uporablja peguet. Rally in tuning avtomobili uporabljalo celo bang sistem.... kater tudi ob spuščenem pedalu za plin brizga bencin v izpušni kolektor,le ta se zarad vročine vžge in stalno drži turbino v obratih... posledica tega je, da med šaltavanjem ne pade boost turbine in je turbina takoj pripravljena opravljat svojo nalogo naprej.
Kot drugo pa voda v cilindru oz. špricanje pare v cilinder nekak ne pomen hlajenje motorja.... ampak voda (v malih količinah) pri visokih temparaturah in tlakih razpade na dva osnovna elementa. V vodik in kisik... ta dva plina pa vema kaj data od sebe.... Če kdo ne verjame naj upraša kakega izkušenga gasilca zakaj se razbeljeno železo NIKOLI ne gasi z vodo ampak s peno....
Kleno water injection so imeli že med drugo svetovno vojno angleži, zato ker meseršmitov niso migli loviti s spifajerji, so dodatno vbrizgavali vodo v cilindre, ker to prinese do 50% moči, hkrati pa hladi motor, da se ne pregreva ko so ga tiščali do konca, ker so lovili hitrejši avion.
Danes pa to na veliko vgrajujejo v ameriške avtodome, da se tiste mašine ne pregrevajo.
Danes pa to na veliko vgrajujejo v ameriške avtodome, da se tiste mašine ne pregrevajo.
Evo še ena kost za poglodat. http://www.micro-compressor.com/.
Kleno napisal/-a:Sem zvedel od kolega, ki je kemik.
Da cepis molekulo vode potrebujes vec energije, kot jo potem dobis. Tako da cepljenje vode ne poveca moci. Zniza pa temperaturo, saj cepitev molekule odvzame del energije oz. temperature. Glede na to, da odvzame energijo, pa verjetno tudi odvzame moc masini... verjetno, ne?
Pozabil si da para doda svoj pritisk!
Temperatura se res spusti, vendar para doda še svojo energijo, od tu potem povečana moč motorja.
Vrni se na “Avtomobili in oprema”
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 36 gostov