Avto elektrika
Objavljeno: So Nov 06, 2010 5:17 pm
Mogoče bi klele popal razne povezave na to temo.
Vezava daljink / žarometov: http://sites.google.com/site/offroadoprema/lu%C4%8Di
Na Caravaning.si je Janez na temo uporabe voltmetra zapisal:
"1. del:
Elektroznalce prosim, da ga sploh ne berejo, ker bom probal bolj na slikovit način opisati probleme.
Praktična uporaba univerzalnega inštrumenta ali AVO metra (Amper, Volt, Ohm):
"Sejfti frst": Da ne pride do takih šlusov, kot je bilo že zgoraj opisano, je najpomembneje izbrati tapravo luknco. Itak, ane, ampak tu mislim na pušo, v katero se priključijo testni (merilni) kabli. Več ali manj je na inštrumentu vse napisano, ampak ponovimo:
COM= Common, ali masa, ali skupni (lahko tudi negativni) pol.... ponavadi se sem vtakne črna žica in se jo tam vedno pusti.
Priključek V,Ohm: sem ponavadi vtaknemo tardečo (žico) - Ta luknja ni nič nevarna, lahko z žico, ki je priključena sem notri šlataš tudi 220V. Tudi, če imaš z gumbom izbrano katerokoli področje, ne bo nič hudega. Ta priključek je torej visokoohmski - z zelo veliko notranjo upornostjo in tokovi - tudi na 220V bodo zanemarljivo majhni.
Priključek mA, A: ta pa je nevaren. Sem notri vtaknemo tardečo (žico), le kadar želimo meriti tok. Za meritev toka je potrebno nek tokokrog "odpreti" in vanj vključiti A-meter - se pravi naš inštrument, ki ima rdečo žico v omenjeni luknji (mA, A). Ta priključek torej nadomešča en konec drata - tokokroga, in mora imeti zelo majhno upornost. Če pa tako naštiman inštrument (vtičnica mA,A) priključimo na neko napetost, pa naj bo to 12V aku, ali pa 220V zidni štrom, bo samo BUM naredilo, ker si v bistvu z "dratom", ki se skriva pod vtičnico "A" naredil kratki stik.
Pa naj bo za začetek dovolj, za to pozno uro sredi z avtdomi - polnega parkirišča v KG.
Najbolš, da me kar takoj ustavite, če do sedaj kaj ni jasno. V naslednjem nadaljevanju se bomo pa vprašali, kdaj sploh vzamemo inštrument v roke, da ne bomo kar brez veze dratov nekam vtikali.
2. del:
Do sedaj smo obdelali (vsaj upam) varnost oz. nevarnost ob napačni priključitvi inštrumenta. Še enkrat svetujem: Ko odrabite inštrument, prestavite merilni kabel na Volte. Ob naslednji uporabi v naglici nikakor ne morete z njim narediti kratkega stika.
Ko si enkrat v pravih luknjicah, izbira področja pri digitalnih inštrumentih niti ni kritična. Ne bo displeja ven vrglo (kot včasih kazalec na analognem inštrumentu). Če vidiš,da številke utripajo, si izven dosega in greš na naslednje višje področje. Če vidiš, da si v hudih decimalkah, greš na nižja področja.
Merjeno napetost priključimo med priključka COM (črna žica) in V,Ohm (rdeča žica). V kolikor vemo, kaj približno pričakujemo, lažje že vnaprej izberemo pravo merilno področje (enosmerno, izmenično). Če se omejim le na uporabo univerzalca v AD, bomo ponavadi uporabili enosmerno področje 20V. Tako lahko izmerimo napetost posameznih akumulatorjev, napetost polnjenja (polnilca, alternatorja, sončnih celic), ali pa le mali napetostni padec pri prehodu toka skozi večje upornosti (npr. slab spoj kabelskih čeveljčkov…).
Ena od malo bolj nenavadnih uporabnih možnosti je tale: Imaš občutek, da ti luči že bolj slabo svetijo. En pol inštrumenta pritisnemo na pljus pol akumulatorja, drugi pa na plus sponko konektorja na prižgani žarometni žarnici. Če je vse OK, bi moral inštrument pokazat 0,00V, v praksi mogoče 0,1V. Če imaš pa slabe (oksidirane) releje, stikala, varovalke, konektorje…. pa prehod toka na vseh teh elementih povzroči mali padec napetosti. V kolikor boš na tak način izmeril več kot 0,5V, se lotiš postopnega iskanja posameznih napetostnih padcev.
3. del:
Malo se zadržimo še pri merjenju napetosti. Navedel bom nekaj pričakovanih vrednosti. Odstopanje ti naj da pa za mislit:
Aku v »frej laufu« (neobremenjen, brez polnjenja): cca 12,5V. Če je bil pred kratkim vzet iz polnilca, ima lahko tudi 13,5V. Aku s prebito celico 10,5V…..
Napetost na akumulatorju med delovanjem motorja: cca 14V (to je napetost alternatorja).
Napetost med minus polom akumulatorja in karoserijo (maso) ob polnjenju (delovanju motorja): 0V, če tu zaznate kaj napetosti, je slaba masa iz akuja na pleh, na motor….
Napetost med tamočnim plus polom alternatorja in plus polom akumulatorja: 0V (če ni, je sigurno slab spoj pri kabel čeveljčkih).
Tovornjakarji vse te vrednosti množi z 2.
4. del:
Tretji – zadnji od osnovnih načinov uporabe univerzalnega inštrumenta pa je meritev upornosti, oz. največkrat kar prevodnosti. Luknce so enake, kot pri merjenju napetosti (V, Ohm). Najbolj uporabno področje je najnižje (ponavadi je to 200 Ohm). Upornost se meri vedno na nekem vodniku in bremenu v breznapetostnem stanju. Se pravi, po žici in bremenu ne sme teči tok, mora biti izklopljen. Šele tedaj bo meritev pravilna.
Pri avtu je uporabno merjenje upornosti le pri iskanju dratov od zvočnikov, ko se lepo pomeri 4 – 8 Ohmov. Vsa svetila imajo v hladnem stanju (ko žarnica ne gori), zelo nizko upornost, ki se je z običajnimi inštrumenti sploh ne da točno pomerit, pa tudi smisla nima. Merjenje notranje upornosti baterij in akumulatorjev ni mogoče z univerzalcem (ker se ne da izklopit napetosti).
Zelo je pa uporaben test prevodnosti. Izbirni preklopnik postaviš v pozicijo (simbol diode in včasih tudi BUZ BUZ). Luknice ostajajo enake (V, Ohm). Sedaj displej prikazuje napetost med merilnima konicama v mV. Pri odprtih merilnih sponkah se prikazujejo utripajoče mule, ali pa OL …
Sklenjene merilne sponke – to je v bistvu kratek stik, prikaz je 000, ali pa morda 002. Na ta način lahko hitro najdemo začetek in konec žice, povezavo vtičnice in vtikača na podaljšku, pravilnost delovanja stikal, tipk…. Tudi te meritve se izvajajo v breznapetostnem stanju – se pravi tipka brez napetosti, kabel brez napetosti…
V kolikor morate izmeriti polariteto, ali pa na sploh delovanje diode, pa z inštrumentom v prevodni smeri izmerite (ponavadi) cca. 700mV, v drugi – zaporni smeri pa neskončno – kot da so odprte sponke. Merjenje LED diod ne pokaže kaj dosti, saj je napetost večine ledic v prevodni smeri večja od 2000mV (2V), kot je ponavadi maksimum merjenja. Res pa je merilni tok zadosten, da ledica rahlo zasveti – dovolj za odreditev polaritete.
Mogoče samo še eno kratko okoli izbire / nabave inštrumenta (če je tole pisanje slučajno koga prepričalo, da vse skupaj ni noben bav-bav). V kolikor ne mislite delat natančnih laboratorijskih meritev, je čisto dovolj najcenejši inštrument (Conrad, Interdiskont, Kitajc na lj. tržnici). Tudi razni dodatki: merjenje kapacitete, tranzistorjev, frekvence, spomin za izmerjene vrednosti… so za AD uporabo brez veze. Več ali manj se vsi napajajo z 9V blok baterijo, ki zdrži par tednov neprekinjenega obratovanja. Na voljo so tudi z napajanjem na sončne celice. Meni (k sem že bol sklerotičen) pa najbolj paše, da ima »Auto Power Off«. Največ vredno je to, da ga imaš vedno pri roki, z delujočo baterijo."
Vezava daljink / žarometov: http://sites.google.com/site/offroadoprema/lu%C4%8Di
Na Caravaning.si je Janez na temo uporabe voltmetra zapisal:
"1. del:
Elektroznalce prosim, da ga sploh ne berejo, ker bom probal bolj na slikovit način opisati probleme.
Praktična uporaba univerzalnega inštrumenta ali AVO metra (Amper, Volt, Ohm):
"Sejfti frst": Da ne pride do takih šlusov, kot je bilo že zgoraj opisano, je najpomembneje izbrati tapravo luknco. Itak, ane, ampak tu mislim na pušo, v katero se priključijo testni (merilni) kabli. Več ali manj je na inštrumentu vse napisano, ampak ponovimo:
COM= Common, ali masa, ali skupni (lahko tudi negativni) pol.... ponavadi se sem vtakne črna žica in se jo tam vedno pusti.
Priključek V,Ohm: sem ponavadi vtaknemo tardečo (žico) - Ta luknja ni nič nevarna, lahko z žico, ki je priključena sem notri šlataš tudi 220V. Tudi, če imaš z gumbom izbrano katerokoli področje, ne bo nič hudega. Ta priključek je torej visokoohmski - z zelo veliko notranjo upornostjo in tokovi - tudi na 220V bodo zanemarljivo majhni.
Priključek mA, A: ta pa je nevaren. Sem notri vtaknemo tardečo (žico), le kadar želimo meriti tok. Za meritev toka je potrebno nek tokokrog "odpreti" in vanj vključiti A-meter - se pravi naš inštrument, ki ima rdečo žico v omenjeni luknji (mA, A). Ta priključek torej nadomešča en konec drata - tokokroga, in mora imeti zelo majhno upornost. Če pa tako naštiman inštrument (vtičnica mA,A) priključimo na neko napetost, pa naj bo to 12V aku, ali pa 220V zidni štrom, bo samo BUM naredilo, ker si v bistvu z "dratom", ki se skriva pod vtičnico "A" naredil kratki stik.
Pa naj bo za začetek dovolj, za to pozno uro sredi z avtdomi - polnega parkirišča v KG.
Najbolš, da me kar takoj ustavite, če do sedaj kaj ni jasno. V naslednjem nadaljevanju se bomo pa vprašali, kdaj sploh vzamemo inštrument v roke, da ne bomo kar brez veze dratov nekam vtikali.
2. del:
Do sedaj smo obdelali (vsaj upam) varnost oz. nevarnost ob napačni priključitvi inštrumenta. Še enkrat svetujem: Ko odrabite inštrument, prestavite merilni kabel na Volte. Ob naslednji uporabi v naglici nikakor ne morete z njim narediti kratkega stika.
Ko si enkrat v pravih luknjicah, izbira področja pri digitalnih inštrumentih niti ni kritična. Ne bo displeja ven vrglo (kot včasih kazalec na analognem inštrumentu). Če vidiš,da številke utripajo, si izven dosega in greš na naslednje višje področje. Če vidiš, da si v hudih decimalkah, greš na nižja področja.
Merjeno napetost priključimo med priključka COM (črna žica) in V,Ohm (rdeča žica). V kolikor vemo, kaj približno pričakujemo, lažje že vnaprej izberemo pravo merilno področje (enosmerno, izmenično). Če se omejim le na uporabo univerzalca v AD, bomo ponavadi uporabili enosmerno področje 20V. Tako lahko izmerimo napetost posameznih akumulatorjev, napetost polnjenja (polnilca, alternatorja, sončnih celic), ali pa le mali napetostni padec pri prehodu toka skozi večje upornosti (npr. slab spoj kabelskih čeveljčkov…).
Ena od malo bolj nenavadnih uporabnih možnosti je tale: Imaš občutek, da ti luči že bolj slabo svetijo. En pol inštrumenta pritisnemo na pljus pol akumulatorja, drugi pa na plus sponko konektorja na prižgani žarometni žarnici. Če je vse OK, bi moral inštrument pokazat 0,00V, v praksi mogoče 0,1V. Če imaš pa slabe (oksidirane) releje, stikala, varovalke, konektorje…. pa prehod toka na vseh teh elementih povzroči mali padec napetosti. V kolikor boš na tak način izmeril več kot 0,5V, se lotiš postopnega iskanja posameznih napetostnih padcev.
3. del:
Malo se zadržimo še pri merjenju napetosti. Navedel bom nekaj pričakovanih vrednosti. Odstopanje ti naj da pa za mislit:
Aku v »frej laufu« (neobremenjen, brez polnjenja): cca 12,5V. Če je bil pred kratkim vzet iz polnilca, ima lahko tudi 13,5V. Aku s prebito celico 10,5V…..
Napetost na akumulatorju med delovanjem motorja: cca 14V (to je napetost alternatorja).
Napetost med minus polom akumulatorja in karoserijo (maso) ob polnjenju (delovanju motorja): 0V, če tu zaznate kaj napetosti, je slaba masa iz akuja na pleh, na motor….
Napetost med tamočnim plus polom alternatorja in plus polom akumulatorja: 0V (če ni, je sigurno slab spoj pri kabel čeveljčkih).
Tovornjakarji vse te vrednosti množi z 2.
4. del:
Tretji – zadnji od osnovnih načinov uporabe univerzalnega inštrumenta pa je meritev upornosti, oz. največkrat kar prevodnosti. Luknce so enake, kot pri merjenju napetosti (V, Ohm). Najbolj uporabno področje je najnižje (ponavadi je to 200 Ohm). Upornost se meri vedno na nekem vodniku in bremenu v breznapetostnem stanju. Se pravi, po žici in bremenu ne sme teči tok, mora biti izklopljen. Šele tedaj bo meritev pravilna.
Pri avtu je uporabno merjenje upornosti le pri iskanju dratov od zvočnikov, ko se lepo pomeri 4 – 8 Ohmov. Vsa svetila imajo v hladnem stanju (ko žarnica ne gori), zelo nizko upornost, ki se je z običajnimi inštrumenti sploh ne da točno pomerit, pa tudi smisla nima. Merjenje notranje upornosti baterij in akumulatorjev ni mogoče z univerzalcem (ker se ne da izklopit napetosti).
Zelo je pa uporaben test prevodnosti. Izbirni preklopnik postaviš v pozicijo (simbol diode in včasih tudi BUZ BUZ). Luknice ostajajo enake (V, Ohm). Sedaj displej prikazuje napetost med merilnima konicama v mV. Pri odprtih merilnih sponkah se prikazujejo utripajoče mule, ali pa OL …
Sklenjene merilne sponke – to je v bistvu kratek stik, prikaz je 000, ali pa morda 002. Na ta način lahko hitro najdemo začetek in konec žice, povezavo vtičnice in vtikača na podaljšku, pravilnost delovanja stikal, tipk…. Tudi te meritve se izvajajo v breznapetostnem stanju – se pravi tipka brez napetosti, kabel brez napetosti…
V kolikor morate izmeriti polariteto, ali pa na sploh delovanje diode, pa z inštrumentom v prevodni smeri izmerite (ponavadi) cca. 700mV, v drugi – zaporni smeri pa neskončno – kot da so odprte sponke. Merjenje LED diod ne pokaže kaj dosti, saj je napetost večine ledic v prevodni smeri večja od 2000mV (2V), kot je ponavadi maksimum merjenja. Res pa je merilni tok zadosten, da ledica rahlo zasveti – dovolj za odreditev polaritete.
Mogoče samo še eno kratko okoli izbire / nabave inštrumenta (če je tole pisanje slučajno koga prepričalo, da vse skupaj ni noben bav-bav). V kolikor ne mislite delat natančnih laboratorijskih meritev, je čisto dovolj najcenejši inštrument (Conrad, Interdiskont, Kitajc na lj. tržnici). Tudi razni dodatki: merjenje kapacitete, tranzistorjev, frekvence, spomin za izmerjene vrednosti… so za AD uporabo brez veze. Več ali manj se vsi napajajo z 9V blok baterijo, ki zdrži par tednov neprekinjenega obratovanja. Na voljo so tudi z napajanjem na sončne celice. Meni (k sem že bol sklerotičen) pa najbolj paše, da ima »Auto Power Off«. Največ vredno je to, da ga imaš vedno pri roki, z delujočo baterijo."