Lepo pozdravljeni.
Pred kratkim sem objavil clanek o avtoplinu, katerega je prebralo veliko obiskovalcev foruma in ocitno tudi eden prevec. Anonimnez je namrec naredil antireklamo Slovencev na kar ste me takoj tudi opozorili in na kar niti pomislil nisem, da je mozno. Vendar se zadeva ni ustavila tu! Na carinsko upravo je prisla tudi prijava na moje ime istega cloveka in tako imam naslednji teden vabilo na razgovor in verjetno tudi placevanje kazni in se cesa. Slovenska skodozeljnost je nekaj kar nisem nikoli razumel in stvar o kateri sem le bral iz ljudskega izrocila. Ocitno je res nekaj na tem....
Kakorokoli ze, upam, da ste si vsaj nekateri razjasnili kaj o avtoplinu in razumeli clanek kot nekaj pozitivnega v smislu ekologije. Ni bil namenjen reklami posameznega monterja, saj sem podal cene in podadtke vseh, ki sem jih nasel sam.
Vsem, ki si mogoce zelijo napisati in deliti izkusnje v opozorilo: STRIC JANEZ VAS OPAZUJE!
Goran.
Avtoplin obvestilo
-
grcherokee
- Prispevkov: 13
- Pridružen: Pe Maj 14, 2004 11:48 pm
- Kraj: Ljubljana
A seronja zdej pričakuje, da bo imel več biznisa ? 
Ugly motherfucker ! 
-
Še o avtoplinu
V soboto je bil v Delu en dober članek:
Plin za čistejši jutri
ČOKL Matevž, Sob 07.05.2005
Trenutno se po svetu vozi kakšnih sedem milijonov vozil, ki za pogon uporabljajo avtoplin. V Evropi je avtoplin najbolj razširjen v sosednji Italiji, z več kot 1,2 milijona vozili, sledijo Poljska, Nizozemska in Francija
… Slovenija je čisto na dnu te lestvice, saj se z avtoplinom lahko oskrbimo le na štirih servisih.
Zato se sprašujem, ali smo Slovenci res tako premožni in ekološko neozaveščeni.
Zakaj naši največji naftni družbi s svojo mrežo bencinskih servisov z avtoplinom ne oskrbujeta vsaj servisov ob glavnih cestnih odsekih?
Uporaba plina za pogon vozil z motorji na notranje izgorevanje sega v že daljno leto 1913, kar je samo leto pozneje od začetka uporabe propana v gospodinjske namene. Utekočinjeni naftni plin, trgovsko LPG (kot mednarodna prodajna kratica, ki pomeni Liquefied Petroleum Gas), je tekoča, brezbarvna zmes propana (C3H8) in butana (C4H10) – razmerje med plinoma je približno 50 : 50 – ter višjih ogljikovodikov, etana in propilena. Pri atmosferskem tlaku in temperaturi okoli 20 ºC je v plinastem stanju, ko nekoliko povečamo tlak, pa preide v tekoče stanje in je tako primeren za shranjevanje v jeklenem rezervoarju.
Globalno gledano pridobijo 60 odstotkov LPG kot stranski produkt pri ločevanju zemeljskega plina, preostalih 40 odstotkov pa nastane kot stranski produkt pri rafiniranju nafte in naftnih derivatov.
Zelo pomembno je, da njegovo pridobivanje ne povzroča dodatnih proizvodnih stroškov in ne zahteva dodatne energije, ki bi pomenila neposredno obremenjevanje okolja.
V tem trenutku je LPG še vedno edino pravo alternativno gorivo bencinu, vsaj dokler ne steče večja proizvodnja biogoriv in serijska proizvodnja vozil, ki bodo za pogon uporabljala vodik.
Emisije
V mestnih središčih povzročajo ravno vozila z notranjim izgorevanjem do 90 odstotkov vseh škodljivih in toplogrednih plinov ter do 55 odstotkov vseh dušikovih oksidov (NOx), ki so glavni povzročitelji rakavih obolenj.
Velik napredek je zagotovo uporaba neosvinčenega bencina, vendar je nujno treba razmišljati o še čistejših gorivih. Med fosilnimi gorivi pa je LPG zagotovo najčistejši.
Pri izgorevanju LPG v bencinskem (Ottovem) motorju se sprosti do 12 odstotkov manj ogljikovega dioksida, približno 30 odstotkov manj dušikovih oksidov, ogljikovodikov in ogljikovega monoksida ter nič svinca. Močno zmanjšana je vsebnost žveplovega dioksida, ki je glavni povzročitelj kislega dežja, in prašnih delcev v izpuhu.
Gledano v celoti, to pomeni za 50 odstotkov čistejši izpuh. Te meritve so bile opravljene na sodobnem bencinskem motorju, opremljenem z oksidacijskim katalizatorjem, kar pa v primerjavi s pet in več let starim vozilom (slovensko povprečje) pomeni, da bi bil izpuh čistejši do 70 odstotkov!
Ob čistejšem izpuhu so motorji, ki za gorivo uporabljajo plin, tudi tišji. Povedano drugače, vozilo, ki trenutno zadovoljuje zahteve evro 3, lahko z uporabo avtoplina doseže zahteve evro 4!
Veliko manjša je tudi ekološka katastrofa pri izlitju LPG v okolje v primerjavi z bencinom ali nafto.
Ekonomske prednosti
Ekonomičnost se začne že z nižjo ceno avtoplina, ki je v evropskih državah od 30 do 50 odstotkov cenejši od neosvinčenega bencina in od 20 do 30 odstotkov cenejši od plinskega olja.
V Sloveniji stane liter avtoplina od 115 tolarjev v Mariboru do nerazumno visokih 148 tolarjev v Ljubljani (zakaj tako velika razlika, mi odgovorni žal niso znali pojasniti), kljub temu pa je cena ugodna glede na visoko ceno bencina (zdaj že več kot 210 tolarjev).
Višja ko bo cena bencina, večja bo razlika v ceni med gorivoma. V sosednji Hrvaški stane avtoplin 3,03 hrk (100 tolarjev), v Italiji pa 0,55 evra (132 tolarjev). V EU se pogovarjajo o še nižji stopnji trošarin in odpravi prepovedi parkiranja v podzemnih garažah.
S temi uredbami bi plinsko gorivo postalo še konkurenčnejše.
Zaradi čistejšega in popolnejšega izgorevanja zmesi plina in zraka v izgorevalnem prostoru se zmanjša korozija motorja, ki jo pri bencinu povzročajo aditivi, hkrati pa se podaljša trajanje motorja in katalizatorja ter posledično servisni interval vozila (ki vključuje menjavo vžigalnih svečic in motornega olja).
Varnost uporabe
Najpogostejše vprašanje je, ali je uporaba plina v vozilih varna. Odgovor jeda in treba bo pozabiti na stari mit o nevarnosti plina v avtomobilu.
LPG je tako kot bencin vnetljiv, a z višjo točko samovžiga, kot jo ima bencin.
Plin je v vozilih shranjen v atestiranem jeklenem rezervoarju in pod tlakom do 10 barov, tako da je v tekočem agregatnem stanju. Vsekakor je plinski rezervoar veliko močnejši in odpornejši (do 20-krat) od bencinskega ali naftnega. Napolni se samo do 80 odstotkov prostornine, preostanek je namenjen temperaturnemu raztezanju tekočine.
Ravno tako so vse druge komponente plinske napeljave atestirane in preizkušene. Če pride do predrtja rezervoarja in vžiga, plin gori v usmerjenem plamenu, medtem ko se bencin razlije po površini in ponavadi s svojimi ognjenimi zublji zajame celotno vozilo.
Zmogljivosti
LPG je lahko hlapljiva tekočina, z visokim oktanskim številom 104 (lahko se uporablja v motorjih z večjim kompresijskim razmerjem, kar zmanjša verjetnost »klenkanja« motorja), ki je po svoji energijski vrednosti najbližje bencinu.
Kljub temu z litrom plina prevozimo do 20 odstotkov manj kilometrov kot z litrom bencina, zaradi nižje energijske gostote plina. Do 10 odstotkov pa je manjša tudi moč motorja, nespremenjen ostaja le motorni moment.
Predelava vozila
Predelavo vozila lahko naredi le pooblaščena oseba, ki tudi preveri celotno delovanje sistema in izda certifikat o ustreznosti sistema.
Najpogosteje in najpreposteje se poseg opravi na vozilih z bencinskim motorjem, ki za pogon uporabljajo neosvinčen bencin. Manj pogoste in bolj kompleksne so predelave na dizelskih motorjih.
Predelava na bencinskem motorju vključuje:
– dodatni jekleni rezervoar za shranjevanje plina (tekoče stanje): lahko izbiramo med valjastim, ki je cenejši, a običajno zaseda dobršen del prtljažnika, ter dražjo izvedbo rezervoarja, ki ga namestijo v prostor za rezervno kolo;
– polnilni ventil, ki ga najpogosteje pritrdijo na spodnji del zadnjega odbijača;
– dovodne plinske cevi, ki povezujejo rezervoar prek električnega varnostnega ventila z motornim prostorom, v katerem je nameščen uparjalnik – ta je ogrevan s hladilno tekočino – ki utekočinjeni plin uparja v plinasto stanje in nadzoruje njegov pretok;
– iz uparjalnika gre plin prek mešalne sonde v zračni filter, kjer se zmeša ustrezna eksplozivna zmes plina in zraka, in naprej v uplinjač;
– stikalo za preklop, s kontrolno ploščo in nivokazom plina, ki je nameščen v notranjosti vozila. Pri novejših izvedbah je dodan še računalnik za optimalno odmerjanje plina, kar zmanjšuje porabo in povečuje zmogljivost vozila.
Predelava avtomobila srednjega razreda stane od 800 do 1500 evrov, kar pomeni, da se naložba vozniku, ki naredi 30.000 kilometrov na leto, povrne že v dveh letih. Predelava je s tehničnega vidika precej enostavna in ne zahteva nobenega mehanskega posega na motorju. Po njej imate možnost izbire med dvema gorivoma, saj je ohranjena avtonomija pogonskih goriv. Za zagon potrebuje motor nekaj kapljic bencina, potem pa se preklop na plin izvede samodejno ali ročno, ko ugasnemo motor, pa se varnostni ventil plina avtomatsko zapre in motor je spet pripravljen na pogon z bencinom.
Za preklop na plin ni treba ustavljati vozila.
Plinska instalacija ne zahteva posebnega vzdrževanja. Enkrat na leto je treba na pooblaščenem servisu očistiti plinski filter, po potrebi zamenjati določena tesnila ter pregledati dovodne cevi.
Nekateri izdelovalci avtomobilov imajo v prodajnem programu že tovarniško predelane avtomobile, tako imenovane »bi-fuel vehicle«, z možnostjo uporabe dveh goriv. Ponudba teh vozil je vsak dan večja.
To možnost že dalj časa ponujajo skoraj vse večje avtomobilske hiše (na primer Citroën, Lada, Opel, Fiat, Subaru, Volvo …) na trgih, kjer je avtoplin ekonomična alternativa, to pa sta, kot rečeno, Italija in Francija.
Kot zanimivost naj dodam, da se je še nedavno tega njena visokostbritanska kraljica Elizabeta II. vozila z rolls-royceem phantom VI, ki je bil predelan na plinski pogon, kar je vsekakor lepa spodbuda in zgled drugim (zdaj se kraljica vozi v novem bentleyju, o katerem pa žal nimam podatka o predelavi na plinski pogon).
V kraljevem voznem parku imajo sicer še štiri predelane avtomobile. Ob tem kaže še omeniti, da se na plin vozi tudi britanski premier Tony Blair ter nekaj drugih vladnih uslužbencev.
Avtoplin v Sloveniji
Pri nas uporablja plin le še peščica starih avtomobilov iz časa Sovjetske zveze, če odmislimo viličarje na plinski pogon in nekaj ekoloških zanesenjakov. Ali je za to kriva slaba oskrba s tem gorivom ali ekološko neozaveščeni vozniki?
Imam občutek, da smo zopet pri večni dilemi vzrokov in posledic. Torej, ali bi morale naftne družbe najprej oskrbeti svoje mreže z LPG in bi se nato več voznikov odločilo za predelavo, ali se bodo morala najprej pojaviti predelana vozila, ki bodo dvignila povpraševanje po tovrstnem gorivu.
V kratkem naj bi z LPG bolje preskrbeli prestolnico, tako da bo gorivo na voljo na bencinskem servisu na Barju (na južni ljubljanski obvoznici) in Lomu. Kdaj lahko to pričakujemo tudi drugod po Sloveniji, pa ne ve nihče.
Ing. Matevž Čokl
Ljubljana
ČOKL Matevž, Sob 07.05.2005
Trenutno se po svetu vozi kakšnih sedem milijonov vozil, ki za pogon uporabljajo avtoplin. V Evropi je avtoplin najbolj razširjen v sosednji Italiji, z več kot 1,2 milijona vozili, sledijo Poljska, Nizozemska in Francija
… Slovenija je čisto na dnu te lestvice, saj se z avtoplinom lahko oskrbimo le na štirih servisih.
Zato se sprašujem, ali smo Slovenci res tako premožni in ekološko neozaveščeni.
Zakaj naši največji naftni družbi s svojo mrežo bencinskih servisov z avtoplinom ne oskrbujeta vsaj servisov ob glavnih cestnih odsekih?
Uporaba plina za pogon vozil z motorji na notranje izgorevanje sega v že daljno leto 1913, kar je samo leto pozneje od začetka uporabe propana v gospodinjske namene. Utekočinjeni naftni plin, trgovsko LPG (kot mednarodna prodajna kratica, ki pomeni Liquefied Petroleum Gas), je tekoča, brezbarvna zmes propana (C3H8) in butana (C4H10) – razmerje med plinoma je približno 50 : 50 – ter višjih ogljikovodikov, etana in propilena. Pri atmosferskem tlaku in temperaturi okoli 20 ºC je v plinastem stanju, ko nekoliko povečamo tlak, pa preide v tekoče stanje in je tako primeren za shranjevanje v jeklenem rezervoarju.
Globalno gledano pridobijo 60 odstotkov LPG kot stranski produkt pri ločevanju zemeljskega plina, preostalih 40 odstotkov pa nastane kot stranski produkt pri rafiniranju nafte in naftnih derivatov.
Zelo pomembno je, da njegovo pridobivanje ne povzroča dodatnih proizvodnih stroškov in ne zahteva dodatne energije, ki bi pomenila neposredno obremenjevanje okolja.
V tem trenutku je LPG še vedno edino pravo alternativno gorivo bencinu, vsaj dokler ne steče večja proizvodnja biogoriv in serijska proizvodnja vozil, ki bodo za pogon uporabljala vodik.
Emisije
V mestnih središčih povzročajo ravno vozila z notranjim izgorevanjem do 90 odstotkov vseh škodljivih in toplogrednih plinov ter do 55 odstotkov vseh dušikovih oksidov (NOx), ki so glavni povzročitelji rakavih obolenj.
Velik napredek je zagotovo uporaba neosvinčenega bencina, vendar je nujno treba razmišljati o še čistejših gorivih. Med fosilnimi gorivi pa je LPG zagotovo najčistejši.
Pri izgorevanju LPG v bencinskem (Ottovem) motorju se sprosti do 12 odstotkov manj ogljikovega dioksida, približno 30 odstotkov manj dušikovih oksidov, ogljikovodikov in ogljikovega monoksida ter nič svinca. Močno zmanjšana je vsebnost žveplovega dioksida, ki je glavni povzročitelj kislega dežja, in prašnih delcev v izpuhu.
Gledano v celoti, to pomeni za 50 odstotkov čistejši izpuh. Te meritve so bile opravljene na sodobnem bencinskem motorju, opremljenem z oksidacijskim katalizatorjem, kar pa v primerjavi s pet in več let starim vozilom (slovensko povprečje) pomeni, da bi bil izpuh čistejši do 70 odstotkov!
Ob čistejšem izpuhu so motorji, ki za gorivo uporabljajo plin, tudi tišji. Povedano drugače, vozilo, ki trenutno zadovoljuje zahteve evro 3, lahko z uporabo avtoplina doseže zahteve evro 4!
Veliko manjša je tudi ekološka katastrofa pri izlitju LPG v okolje v primerjavi z bencinom ali nafto.
Ekonomske prednosti
Ekonomičnost se začne že z nižjo ceno avtoplina, ki je v evropskih državah od 30 do 50 odstotkov cenejši od neosvinčenega bencina in od 20 do 30 odstotkov cenejši od plinskega olja.
V Sloveniji stane liter avtoplina od 115 tolarjev v Mariboru do nerazumno visokih 148 tolarjev v Ljubljani (zakaj tako velika razlika, mi odgovorni žal niso znali pojasniti), kljub temu pa je cena ugodna glede na visoko ceno bencina (zdaj že več kot 210 tolarjev).
Višja ko bo cena bencina, večja bo razlika v ceni med gorivoma. V sosednji Hrvaški stane avtoplin 3,03 hrk (100 tolarjev), v Italiji pa 0,55 evra (132 tolarjev). V EU se pogovarjajo o še nižji stopnji trošarin in odpravi prepovedi parkiranja v podzemnih garažah.
S temi uredbami bi plinsko gorivo postalo še konkurenčnejše.
Zaradi čistejšega in popolnejšega izgorevanja zmesi plina in zraka v izgorevalnem prostoru se zmanjša korozija motorja, ki jo pri bencinu povzročajo aditivi, hkrati pa se podaljša trajanje motorja in katalizatorja ter posledično servisni interval vozila (ki vključuje menjavo vžigalnih svečic in motornega olja).
Varnost uporabe
Najpogostejše vprašanje je, ali je uporaba plina v vozilih varna. Odgovor jeda in treba bo pozabiti na stari mit o nevarnosti plina v avtomobilu.
LPG je tako kot bencin vnetljiv, a z višjo točko samovžiga, kot jo ima bencin.
Plin je v vozilih shranjen v atestiranem jeklenem rezervoarju in pod tlakom do 10 barov, tako da je v tekočem agregatnem stanju. Vsekakor je plinski rezervoar veliko močnejši in odpornejši (do 20-krat) od bencinskega ali naftnega. Napolni se samo do 80 odstotkov prostornine, preostanek je namenjen temperaturnemu raztezanju tekočine.
Ravno tako so vse druge komponente plinske napeljave atestirane in preizkušene. Če pride do predrtja rezervoarja in vžiga, plin gori v usmerjenem plamenu, medtem ko se bencin razlije po površini in ponavadi s svojimi ognjenimi zublji zajame celotno vozilo.
Zmogljivosti
LPG je lahko hlapljiva tekočina, z visokim oktanskim številom 104 (lahko se uporablja v motorjih z večjim kompresijskim razmerjem, kar zmanjša verjetnost »klenkanja« motorja), ki je po svoji energijski vrednosti najbližje bencinu.
Kljub temu z litrom plina prevozimo do 20 odstotkov manj kilometrov kot z litrom bencina, zaradi nižje energijske gostote plina. Do 10 odstotkov pa je manjša tudi moč motorja, nespremenjen ostaja le motorni moment.
Predelava vozila
Predelavo vozila lahko naredi le pooblaščena oseba, ki tudi preveri celotno delovanje sistema in izda certifikat o ustreznosti sistema.
Najpogosteje in najpreposteje se poseg opravi na vozilih z bencinskim motorjem, ki za pogon uporabljajo neosvinčen bencin. Manj pogoste in bolj kompleksne so predelave na dizelskih motorjih.
Predelava na bencinskem motorju vključuje:
– dodatni jekleni rezervoar za shranjevanje plina (tekoče stanje): lahko izbiramo med valjastim, ki je cenejši, a običajno zaseda dobršen del prtljažnika, ter dražjo izvedbo rezervoarja, ki ga namestijo v prostor za rezervno kolo;
– polnilni ventil, ki ga najpogosteje pritrdijo na spodnji del zadnjega odbijača;
– dovodne plinske cevi, ki povezujejo rezervoar prek električnega varnostnega ventila z motornim prostorom, v katerem je nameščen uparjalnik – ta je ogrevan s hladilno tekočino – ki utekočinjeni plin uparja v plinasto stanje in nadzoruje njegov pretok;
– iz uparjalnika gre plin prek mešalne sonde v zračni filter, kjer se zmeša ustrezna eksplozivna zmes plina in zraka, in naprej v uplinjač;
– stikalo za preklop, s kontrolno ploščo in nivokazom plina, ki je nameščen v notranjosti vozila. Pri novejših izvedbah je dodan še računalnik za optimalno odmerjanje plina, kar zmanjšuje porabo in povečuje zmogljivost vozila.
Predelava avtomobila srednjega razreda stane od 800 do 1500 evrov, kar pomeni, da se naložba vozniku, ki naredi 30.000 kilometrov na leto, povrne že v dveh letih. Predelava je s tehničnega vidika precej enostavna in ne zahteva nobenega mehanskega posega na motorju. Po njej imate možnost izbire med dvema gorivoma, saj je ohranjena avtonomija pogonskih goriv. Za zagon potrebuje motor nekaj kapljic bencina, potem pa se preklop na plin izvede samodejno ali ročno, ko ugasnemo motor, pa se varnostni ventil plina avtomatsko zapre in motor je spet pripravljen na pogon z bencinom.
Za preklop na plin ni treba ustavljati vozila.
Plinska instalacija ne zahteva posebnega vzdrževanja. Enkrat na leto je treba na pooblaščenem servisu očistiti plinski filter, po potrebi zamenjati določena tesnila ter pregledati dovodne cevi.
Nekateri izdelovalci avtomobilov imajo v prodajnem programu že tovarniško predelane avtomobile, tako imenovane »bi-fuel vehicle«, z možnostjo uporabe dveh goriv. Ponudba teh vozil je vsak dan večja.
To možnost že dalj časa ponujajo skoraj vse večje avtomobilske hiše (na primer Citroën, Lada, Opel, Fiat, Subaru, Volvo …) na trgih, kjer je avtoplin ekonomična alternativa, to pa sta, kot rečeno, Italija in Francija.
Kot zanimivost naj dodam, da se je še nedavno tega njena visokostbritanska kraljica Elizabeta II. vozila z rolls-royceem phantom VI, ki je bil predelan na plinski pogon, kar je vsekakor lepa spodbuda in zgled drugim (zdaj se kraljica vozi v novem bentleyju, o katerem pa žal nimam podatka o predelavi na plinski pogon).
V kraljevem voznem parku imajo sicer še štiri predelane avtomobile. Ob tem kaže še omeniti, da se na plin vozi tudi britanski premier Tony Blair ter nekaj drugih vladnih uslužbencev.
Avtoplin v Sloveniji
Pri nas uporablja plin le še peščica starih avtomobilov iz časa Sovjetske zveze, če odmislimo viličarje na plinski pogon in nekaj ekoloških zanesenjakov. Ali je za to kriva slaba oskrba s tem gorivom ali ekološko neozaveščeni vozniki?
Imam občutek, da smo zopet pri večni dilemi vzrokov in posledic. Torej, ali bi morale naftne družbe najprej oskrbeti svoje mreže z LPG in bi se nato več voznikov odločilo za predelavo, ali se bodo morala najprej pojaviti predelana vozila, ki bodo dvignila povpraševanje po tovrstnem gorivu.
V kratkem naj bi z LPG bolje preskrbeli prestolnico, tako da bo gorivo na voljo na bencinskem servisu na Barju (na južni ljubljanski obvoznici) in Lomu. Kdaj lahko to pričakujemo tudi drugod po Sloveniji, pa ne ve nihče.
Ing. Matevž Čokl
Ljubljana
-
mustangfan
- Prispevkov: 2
- Pridružen: So Feb 11, 2006 9:24 am
Vrni se na “Avtomobili in oprema”
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 31 gostov