game-on
Re: game-on
Zakaj pa rabiš catch can oz. separator oljnih hlapov? Ti pije olje?
- Dr.Patrol
- Prispevkov: 1422
- Pridružen: Pe Jul 17, 2009 7:30 am
- Kraj: Lej jo, našo Baško Grapo!! :)
- Kontakt:
Re: game-on
Ah ta ekologija... Hlapi vseeno nosijo olje s seboj in počasi mažejo grobe stene sesalnega kolektorja. Se kar nabere ne da ne, sem videl, ko sem ga ob obnovi čistil.
Pa tudi večina naših avtov ni več nova in spustijo tudi malce več olja čez oddušek. Jaz sem porihtal kompletno mašino, dal obnovit turbino pa se vseeno malce olja nabere v ceveh intercoolerja.
Pa tudi večina naših avtov ni več nova in spustijo tudi malce več olja čez oddušek. Jaz sem porihtal kompletno mašino, dal obnovit turbino pa se vseeno malce olja nabere v ceveh intercoolerja.
ex.Popaj. Preimenovan s strani upravnika na podlagi zaslug skupnosti in predlog skupnosti. ;)
www.Adventure-Overland.si
www.Adventure-Overland.si
Re: game-on
Sem dokaj prepričan, da imam korekten pretok. Bo pa čas pokazal kakšna bo izkušnja Sem predelal ogromno informacij glede optimalne rešitve in sem prepričan, da je to Provent 200. Pravtako nisem zasledil, da bi komu zaradi dotičnega catch can-a odpovedal motor. Je pa s poceni catch cani to definitivno možno, saj nimajo razbremenilnega ventila v primeru prevelikega pritiska.
Provent ima maksimalni pretok 200l/min in je za motorje do 250kW.
https://www.youtube.com/watch?v=7kvfjvq6lCQ
Na posnetku je sicer prikazan primer vračanja olja v karter. Glede na mešanico olja in vode, ki jo proizvede ZD30, pa je bolje, da se ga ne vrača.
Zakaj sem montiral catch can? Ker je v primeru ZD30 (in tudi nekaterih drugih motorjev) količina blow-by ogromna. Nov intercooler imam par mesecev, pa je že precej zapacan.
Pravtako je zapacan MAF (LMM) senzor v zajemu zraka lahko kritičen. ZD30 ima VGT/VNT turbino s katero upravlja ECU (računalnik), ki določa količino pritiska glede na obremenitev. Če potrebuje več moči (npr. vožnja v hrib) se bo količina pritiska zmanjšala in povečala količina goriva. Ob normalni vožnji po avtocesti bo, verjetno predvsem iz ekonomičnih razlogov, ravno obratno in bo s povečanim pritiskom držalo moč. Ko je v omenjenem stanju še upravlja z EGR (zaradi kontrole emisij) in poveča pritisk, da bi bila temperatura motorja nižja. Če opisano vzamemo v zakup je tudi razvidno, da se večina ZD30 poslovi na avtocesti. Ob vožnji s 100 ali več km/h bo turbina pod maksimalnim pritiskom, takrat je popolnoma odprt tudi EGR, ki nazaj v motor spušča zelo, zelo vroče izpušne pline. Tukaj v enačbo vstopi umazan ali nedelujoč MAF senzor, ki računalniku pove, da skozi zračni filter vstopa precejšna količina zraka in se zato poveča količina danega goriva. Tako pride do prevelike količine goriva in pregrevanja. Zaradi zasnove ZD30 motorjev in zloglasnih premajnih oljnih kanalov se ob povečanem trenju motor začne zares pregrevati. In ko se opisano ponavlja skozi več let nepazljivosti, bo enkrat motor popustil (najverjetneje bat 3 ali 4).
Torej:
Vožnja po avtocesti = Večji pritisk v turbini = EGR popolnoma odprt = Prevelik EGT (temperatura izpušnih plinov) = Zapacan/nedelujoč MAF senzor = Preveč goriva = Zalo pregret motor = Po možnosti še kakšne predelave izpuha ali EGR ob katerih nismo ponovno nastavili kontole pritiska = Več pritiska = Granata na najšibkejši točki
Provent ima maksimalni pretok 200l/min in je za motorje do 250kW.
https://www.youtube.com/watch?v=7kvfjvq6lCQ
Na posnetku je sicer prikazan primer vračanja olja v karter. Glede na mešanico olja in vode, ki jo proizvede ZD30, pa je bolje, da se ga ne vrača.
Zakaj sem montiral catch can? Ker je v primeru ZD30 (in tudi nekaterih drugih motorjev) količina blow-by ogromna. Nov intercooler imam par mesecev, pa je že precej zapacan.
Pravtako je zapacan MAF (LMM) senzor v zajemu zraka lahko kritičen. ZD30 ima VGT/VNT turbino s katero upravlja ECU (računalnik), ki določa količino pritiska glede na obremenitev. Če potrebuje več moči (npr. vožnja v hrib) se bo količina pritiska zmanjšala in povečala količina goriva. Ob normalni vožnji po avtocesti bo, verjetno predvsem iz ekonomičnih razlogov, ravno obratno in bo s povečanim pritiskom držalo moč. Ko je v omenjenem stanju še upravlja z EGR (zaradi kontrole emisij) in poveča pritisk, da bi bila temperatura motorja nižja. Če opisano vzamemo v zakup je tudi razvidno, da se večina ZD30 poslovi na avtocesti. Ob vožnji s 100 ali več km/h bo turbina pod maksimalnim pritiskom, takrat je popolnoma odprt tudi EGR, ki nazaj v motor spušča zelo, zelo vroče izpušne pline. Tukaj v enačbo vstopi umazan ali nedelujoč MAF senzor, ki računalniku pove, da skozi zračni filter vstopa precejšna količina zraka in se zato poveča količina danega goriva. Tako pride do prevelike količine goriva in pregrevanja. Zaradi zasnove ZD30 motorjev in zloglasnih premajnih oljnih kanalov se ob povečanem trenju motor začne zares pregrevati. In ko se opisano ponavlja skozi več let nepazljivosti, bo enkrat motor popustil (najverjetneje bat 3 ali 4).
Torej:
Vožnja po avtocesti = Večji pritisk v turbini = EGR popolnoma odprt = Prevelik EGT (temperatura izpušnih plinov) = Zapacan/nedelujoč MAF senzor = Preveč goriva = Zalo pregret motor = Po možnosti še kakšne predelave izpuha ali EGR ob katerih nismo ponovno nastavili kontole pritiska = Več pritiska = Granata na najšibkejši točki
Re: game-on
Ne morem iz svoje kože: lej dec, vse pohvale za tvoje izdelke iz 3D printerja in še marsikaj, a tole tvoje teoretiziranje si priteral do neverjetnih komplikatorskih višin. Oil catch can je namenjena lovlenju (okolju škodljivih) oljnih hlapov. In preprečevanju oljnih lužic na parkingu. PIKA! Oil catch can ti ne bo rešil posledic zmatrane mašine in s tem previsokega pritiska v karterju.
Miran
Miran
dokler ne pridem nazaj še nisem šel
Re: game-on
Ne, catch can ne bo odpravil posledic zmatranega motorja. In pa avto se bo peljal čisto isto naprej, kot se je pred tem.
Ampak o kakšnem teoretiziranju govoriva? Saj sem samo opisal kaj je najpogostejša rak rana ZD30. In ne, ni samo zapacan MAF senzor. Je pa del problema.
Oljni hlapi (blow-by) se pri tem motorju vračajo v zajem zraka in ne izpuščajo v atmosfero kot pri starejših vozilih. Zato bo zdaj v zajemu zraka manj olja. To pa pomeni tudi bolj čist MAF senzor.
Ampak o kakšnem teoretiziranju govoriva? Saj sem samo opisal kaj je najpogostejša rak rana ZD30. In ne, ni samo zapacan MAF senzor. Je pa del problema.
Oljni hlapi (blow-by) se pri tem motorju vračajo v zajem zraka in ne izpuščajo v atmosfero kot pri starejših vozilih. Zato bo zdaj v zajemu zraka manj olja. To pa pomeni tudi bolj čist MAF senzor.
- Dr.Patrol
- Prispevkov: 1422
- Pridružen: Pe Jul 17, 2009 7:30 am
- Kraj: Lej jo, našo Baško Grapo!! :)
- Kontakt:
Re: game-on
miran napisal/-a:Ne morem iz svoje kože: lej dec, vse pohvale za tvoje izdelke iz 3D printerja in še marsikaj, a tole tvoje teoretiziranje si priteral do neverjetnih komplikatorskih višin. Oil catch can je namenjena lovlenju (okolju škodljivih) oljnih hlapov. In preprečevanju oljnih lužic na parkingu. PIKA! Oil catch can ti ne bo rešil posledic zmatrane mašine in s tem previsokega pritiska v karterju.
Miran
Miran, brez zamere ampak, separator oljnih hlapov nima nobene vloge pri lovljenju okolju škodljivih oljnih hlapov. Že kake 20-30 let mislim da ni avtomobila, ki bi odduh motorja spustil v naravo. Vse gre nazaj v motor tako ali drugače.
Še manj je namenjen preprečevanju oljnih lužic na parkirišču...če ti olje pušča, ti bo puščalo z ali brez catch cana, tu se boš menda strinjal.
Je pa res da "novejši" avtomobili imajo to že serijsko... Ne ravno v obliki proventa, ampak z enako funkcijo. Vem, ker je filter oljnih hlapov imel že moj "prastari" Bmw E39 z 3.0 mašino (2001 letnik).
ex.Popaj. Preimenovan s strani upravnika na podlagi zaslug skupnosti in predlog skupnosti. ;)
www.Adventure-Overland.si
www.Adventure-Overland.si
Re: game-on
Že dalj časa sem se soočal z idejo, pravzaprav željo, da svojega Patrola osvežim, obnovim in mu vlijem novega življenja. Avto je namreč zadnji dve, dobri dve, leti stal. Nabiral je prah, rjo, umazanijo in mojo slabo voljo. Vedel sem, da mu zunanje razmere škodijo, da je iz dneva v dan karoserija slabša, šasija bolj načeta. Toda ti dve leti je bila moja pozornost namenjena drugemu projektu.
Toda z letošnjim letom je ideja o obnovi naposled prerasla v izziv, izziv v načrt in končno, končno je načrt prerasel in zrasel v dejanja. Letošnja mila zima je dala prostor zunanjemu vijačenju. Iz avta je padla notranjost, izgubil je odbijače, luči in okrasne plastike. Oklestil sem ga vseh povezav med karoserijo ter šasijo. Nekaj rjavine in trdoživih vijakov je želelo ostati. Malce volje in vztrajnosti, pa je bilo vse nared, da ločim šasijo od karoserije.
Že v okviru načrtovanja obnove sem za pomoč obrnil na lokalno avtokleparstvo, avtoličarstvo, ki ga dobro poznam in s katerim smo v prijateljskih odnosih. Po diskusiji sem svoje možnosti dodobra pretehtal in se odločil, da Patrola obnovim z njihovo pomočjo. Že sama ločitev karoserije ter šasije bi mi samemu predstavljala ogromen izziv, saj si ne lastim niti avtodvigala, niti večjega prostora, kjer bi lahko ubral kakšno bolj zanimivo tehniko dviga karoserije. Po dogovoru, mi bodo fantje pomagali z ločitvijo karoserije ter šasije, nato pa tudi kleparsko ter ličarsko obnovili karoserijo, medtem ko obnovo šasije in motornega sklopa uredim sam.
Patrol je tako v ranih spomladanskih dneh s pomočjo avtovleke romal v delavnico. Nekaj dni kasneje smo karoserijo ter šasijo že ločili in šasija je s pomočjo avtovleke ponovno prišla domov.
Že pred pričetkom obnove sem vedel, da bosta menjave potrebna sprednji desni blatnik ter sprednji prečnik. Preostanek karoserije je izgledal solidno. Nekaj površinske rje, vendar nič kritičnega.
Šasija je, z izjemo sprednjih nosilcev karoserije, ki so prerjaveli, sprva izgledala dobro. Jasno, kup površinske rje sem pričakoval. Sem pa se z obnovo želel izogniti nastanku gnilobe in avtomobil obnoviti preden bi se slednja zajedla v šasijo.
Na domačem dvorišču sem nato ponovno zagnal avtomehanični obrat. Iz šasije sem odstranil motor, menjalnik ter vse ostalo. Šasijo sem oklestil do golega z namenom, da jo odpeljem na peskanje. Tudi v tej fazi je šasija delovala sprejemljivo. Opazil sem kakšno luknjico, vendar nič posebnega ali kakorkoli kritičnega. Vmes je sicer nekajkrat deževalo, zato je šasijo hitro prekrila rja.
Gola šasija je tako s pomočjo prijatelja in njegove prikolice odromala na peskanje. Šele po kakšnem mesecu se je s peskanja tudi vrnila. Slednje se je namreč zavleklo zaradi težav s kompresorjem. Je pa v zameno šasijo peskar tudi pobarval v dostavljeno temeljno barvo in mi jo kasneje tudi sam dostavil na lastni prikolici.
Nekje na tej točki se prične moja nočna mora. Ali raje rečemo, da je šlo za izziv? Naj bo kar nočna mora.
@Dr.Patrol , ki mi z nasveti pomaga na vseh korakih obnove, je šasijo označil za švicarski sir. In če je on svojo šasijo označil za drek, ki ga spreminja v zlato, sem jaz imel greznico, ki bi jo moral spremeniti v rudnik zlata.
Na tej stopnji sem se resno spraševal, ali naj za cinkano poljsko šasijo (IOD Performance) odštejem slabih 4 tisoč € in se ponjo odpravim s prikolico na Poljsko. Če na odločitev pogledam v retrospektivi bi bila prava, vendar sem se takrat odločil, da bom popravil tole, ki jo že imam.
Brez resnih varilskih izkušenj sem se brezglavo zagnal v popravilo. Popravilo, ki je končno vzelo dobre 3 mesece, ogromno volje in vztrajnosti.
Takoj je bilo jasno, da je šasijo nekdo, enkrat že popravljal. In mi s tem še otežil delo. Rjavine na šasiji niso odstranili, nanjo le navarili sveže kose pločevine in jih lično preplastili z barvo. Spodaj pa katastrofa.
Popravila sem se najprej lotil na sprednji sovoznikovi strani, nato pa krožno nadaljeval do sprednjega dela na voznikovi strani. Celotna šasija je bila, predvsem po odstranitvi starih popravil, v izrazito slabem stanju. Celotna zunanja stranica na sovoznikovi strani je bila potrebna popravila, kakor tudi del spodnje stranice. Prerjaveti so bil tudi nekateri nosilci karoserije, ki sem jih popravil oziroma v primeru sprednjih nosilcev, zamenjal. V času popravila so bili iz šasije odrezani prav vsi nosilci karoserije, razen nosilcev na vpetjih prednjih rok. Tudi na voznikovi strani je bilo potrebnh več popravil, medtem ko je najhuje izgledal predvsem zadnji konec šasije. Slednjega sem praktično v celoti rekonstruiral.
Po vsem vloženem trudu bi bilo nesmiselno, da ne odpravim tudi tovarniške pomanjkljivosti glede zadnjih nosilcev vzmeti. Nosilce pri večjih obremenitvah rado zvije, ali celo odtrga. Fotografije opisanega lahko pogledamo tukaj. Sam sem nadomestni del naročil tukaj pri IOD Performance. Originalne nosilce sem odrezal in na njihovo mesto navaril nabavljen prečnik.
Ob višjih dvigih podvozja je možna tudi težava, da zadnji kardan ob večji artikulaciji udari ob sredinski prečnik. Ker sem pri tem popravilu že toliko ogrel varilni aparat, ni bil vrag, da ne bi odpravil tudi te pomanjkljivosti. Malce osnovne matematike in rešitev je bila pripravljena.
Že med samim varjenjem sem večino notranjosti zaščitil. Po zaključku popravil, pa sem celotno notranjost zaščitil še z Buzzweld Cavity Paint. Barva je izjemno tekoča in se brizga s pomočjo daljše šobe.
V tej fazi je bila šasija končno pripravljena za barvanje. Zaradi odličnih preteklih izkušenj sem za zaščito uporabil Rezistol troslojni sistem (E-ZP, E-DBS ter 2K-PUR).
Šasija je tako končno, končno povarjena, pobarvana in pripravljena na sestavljanje. V kasnejših fazah bo notranjost še dodatno zaščitena s troslojnim sistemom voska (TimeMAX Speedlotion No.1, TimeMAX 100 WAX ter TimeMAX 200 WAX). Zdaj pa pogumno naprej, na sestavljanje diferencialov, podvozja in motornega sklopa.
Toda z letošnjim letom je ideja o obnovi naposled prerasla v izziv, izziv v načrt in končno, končno je načrt prerasel in zrasel v dejanja. Letošnja mila zima je dala prostor zunanjemu vijačenju. Iz avta je padla notranjost, izgubil je odbijače, luči in okrasne plastike. Oklestil sem ga vseh povezav med karoserijo ter šasijo. Nekaj rjavine in trdoživih vijakov je želelo ostati. Malce volje in vztrajnosti, pa je bilo vse nared, da ločim šasijo od karoserije.
Že v okviru načrtovanja obnove sem za pomoč obrnil na lokalno avtokleparstvo, avtoličarstvo, ki ga dobro poznam in s katerim smo v prijateljskih odnosih. Po diskusiji sem svoje možnosti dodobra pretehtal in se odločil, da Patrola obnovim z njihovo pomočjo. Že sama ločitev karoserije ter šasije bi mi samemu predstavljala ogromen izziv, saj si ne lastim niti avtodvigala, niti večjega prostora, kjer bi lahko ubral kakšno bolj zanimivo tehniko dviga karoserije. Po dogovoru, mi bodo fantje pomagali z ločitvijo karoserije ter šasije, nato pa tudi kleparsko ter ličarsko obnovili karoserijo, medtem ko obnovo šasije in motornega sklopa uredim sam.
Patrol je tako v ranih spomladanskih dneh s pomočjo avtovleke romal v delavnico. Nekaj dni kasneje smo karoserijo ter šasijo že ločili in šasija je s pomočjo avtovleke ponovno prišla domov.
Že pred pričetkom obnove sem vedel, da bosta menjave potrebna sprednji desni blatnik ter sprednji prečnik. Preostanek karoserije je izgledal solidno. Nekaj površinske rje, vendar nič kritičnega.
Šasija je, z izjemo sprednjih nosilcev karoserije, ki so prerjaveli, sprva izgledala dobro. Jasno, kup površinske rje sem pričakoval. Sem pa se z obnovo želel izogniti nastanku gnilobe in avtomobil obnoviti preden bi se slednja zajedla v šasijo.
Na domačem dvorišču sem nato ponovno zagnal avtomehanični obrat. Iz šasije sem odstranil motor, menjalnik ter vse ostalo. Šasijo sem oklestil do golega z namenom, da jo odpeljem na peskanje. Tudi v tej fazi je šasija delovala sprejemljivo. Opazil sem kakšno luknjico, vendar nič posebnega ali kakorkoli kritičnega. Vmes je sicer nekajkrat deževalo, zato je šasijo hitro prekrila rja.
Gola šasija je tako s pomočjo prijatelja in njegove prikolice odromala na peskanje. Šele po kakšnem mesecu se je s peskanja tudi vrnila. Slednje se je namreč zavleklo zaradi težav s kompresorjem. Je pa v zameno šasijo peskar tudi pobarval v dostavljeno temeljno barvo in mi jo kasneje tudi sam dostavil na lastni prikolici.
Nekje na tej točki se prične moja nočna mora. Ali raje rečemo, da je šlo za izziv? Naj bo kar nočna mora.
@Dr.Patrol , ki mi z nasveti pomaga na vseh korakih obnove, je šasijo označil za švicarski sir. In če je on svojo šasijo označil za drek, ki ga spreminja v zlato, sem jaz imel greznico, ki bi jo moral spremeniti v rudnik zlata.
Na tej stopnji sem se resno spraševal, ali naj za cinkano poljsko šasijo (IOD Performance) odštejem slabih 4 tisoč € in se ponjo odpravim s prikolico na Poljsko. Če na odločitev pogledam v retrospektivi bi bila prava, vendar sem se takrat odločil, da bom popravil tole, ki jo že imam.
Brez resnih varilskih izkušenj sem se brezglavo zagnal v popravilo. Popravilo, ki je končno vzelo dobre 3 mesece, ogromno volje in vztrajnosti.
Takoj je bilo jasno, da je šasijo nekdo, enkrat že popravljal. In mi s tem še otežil delo. Rjavine na šasiji niso odstranili, nanjo le navarili sveže kose pločevine in jih lično preplastili z barvo. Spodaj pa katastrofa.
Popravila sem se najprej lotil na sprednji sovoznikovi strani, nato pa krožno nadaljeval do sprednjega dela na voznikovi strani. Celotna šasija je bila, predvsem po odstranitvi starih popravil, v izrazito slabem stanju. Celotna zunanja stranica na sovoznikovi strani je bila potrebna popravila, kakor tudi del spodnje stranice. Prerjaveti so bil tudi nekateri nosilci karoserije, ki sem jih popravil oziroma v primeru sprednjih nosilcev, zamenjal. V času popravila so bili iz šasije odrezani prav vsi nosilci karoserije, razen nosilcev na vpetjih prednjih rok. Tudi na voznikovi strani je bilo potrebnh več popravil, medtem ko je najhuje izgledal predvsem zadnji konec šasije. Slednjega sem praktično v celoti rekonstruiral.
Po vsem vloženem trudu bi bilo nesmiselno, da ne odpravim tudi tovarniške pomanjkljivosti glede zadnjih nosilcev vzmeti. Nosilce pri večjih obremenitvah rado zvije, ali celo odtrga. Fotografije opisanega lahko pogledamo tukaj. Sam sem nadomestni del naročil tukaj pri IOD Performance. Originalne nosilce sem odrezal in na njihovo mesto navaril nabavljen prečnik.
Ob višjih dvigih podvozja je možna tudi težava, da zadnji kardan ob večji artikulaciji udari ob sredinski prečnik. Ker sem pri tem popravilu že toliko ogrel varilni aparat, ni bil vrag, da ne bi odpravil tudi te pomanjkljivosti. Malce osnovne matematike in rešitev je bila pripravljena.
Že med samim varjenjem sem večino notranjosti zaščitil. Po zaključku popravil, pa sem celotno notranjost zaščitil še z Buzzweld Cavity Paint. Barva je izjemno tekoča in se brizga s pomočjo daljše šobe.
V tej fazi je bila šasija končno pripravljena za barvanje. Zaradi odličnih preteklih izkušenj sem za zaščito uporabil Rezistol troslojni sistem (E-ZP, E-DBS ter 2K-PUR).
Šasija je tako končno, končno povarjena, pobarvana in pripravljena na sestavljanje. V kasnejših fazah bo notranjost še dodatno zaščitena s troslojnim sistemom voska (TimeMAX Speedlotion No.1, TimeMAX 100 WAX ter TimeMAX 200 WAX). Zdaj pa pogumno naprej, na sestavljanje diferencialov, podvozja in motornega sklopa.
Re: game-on
Fajn videt to.
Švasanje... ja, potem ko se sprijazniš, da bo več kot za par ur dela, nekak gre. Luknja za luknjo...
Čist iz firbca, si se kaj ukvarjal s tem, kako je s trdnostjo šasije pri takih popravilih, v primerjavi z zdravo šasijo?
Niva 240D l. 93, OM616 motor, Kobra 215R15, ZF servo, rock crawler TC
2x Patrol Y61 2.8TD
Naprodaj veliko rabljenih delov za Lado in nekaj tudi za Patrola
2x Patrol Y61 2.8TD
Naprodaj veliko rabljenih delov za Lado in nekaj tudi za Patrola
Re: game-on
pozdrav
jeli možeš izvaga samu šasiju koliko je teška
odličan posao
jeli možeš izvaga samu šasiju koliko je teška
odličan posao
Re: game-on
Na partsouq se može još uvjek kupiti šasiju ali košta 3100 dolara (part number: 5010AVD368). I tamo kaže, da ima 270kg.
Pred EUR sem bil SIT!
Re: game-on
gregor napisal/-a:Čist iz firbca, si se kaj ukvarjal s tem, kako je s trdnostjo šasije pri takih popravilih, v primerjavi z zdravo šasijo?
Med samimi popravili sem se trudil, da bi bila čim bolj korektna in trdna. Nimam pa načina, da bi trdnost preveril. Niti nimam reference, ker nimam zdrave šasije.
Menim, da je zadnji del šasije zdaj bolj tog, ker sem namesto posameznih nosilcev vzmeti namestil prečni nosilec. Na delu preden se šasija zaviha navzgor proti nosilcem vzmeti, pa sem na notranjo stran navaril dodatne kose pločevine, da bi tisti del nekoliko utrdil. Ravno ta del mi je deloval kot šibka točka te šasije. Sprednji del ni potreboval (z izjemo nosilcev karoserije) izdatnih popravil in mislim, da je na primerljivem nivoju z zdravo šasijo.
Bom poročal čez nekaj let, kako so se popravila obnesla.
lasta napisal/-a:Jeli možeš izvaga samu šasiju koliko je teška?
Žal ne. Je zdaj že opremljena z nekaj deli. Obenem pa niti nimam načina, kako bi jo stehtal.
Iz prikolice na mesto, kjer sem jo popravljal, smo jo brez težav nesli štirje.
Nebivedu napisal/-a:Na partsouq se može još uvjek kupiti šasiju ali košta 3100 dolara (part number: 5010AVD368).
Sem jo iz radovednosti dal v košarico. 8000+ EUR poštnine in nato še uvozni stroški.
Za vse z globljimi žepi je prava odločitev cinkana IOD šasija. Tukaj pišejo, da je teža slednje med 210 ter 230 kg.
Re: game-on
Lepo si se lotil dela s šasijo.
Mi zaupaš, kje si naročil barvo za votle dele? UK ali EU?
Mi zaupaš, kje si naročil barvo za votle dele? UK ali EU?
Re: game-on
MTB4life napisal/-a:Mi zaupaš, kje si naročil barvo za votle dele? UK ali EU?
Ebay, UK. Link.
Z uvoznimi dajatvami ni bilo ravno ugodno, ampak menim, da je dober produkt.
Re: game-on
Še v pomladnih dneh so na nekaj brusnega papirja, barve in volje naletele tudi osi. Sprva sem bil sicer prepričan, da bo šasija prva deležna obnove, vendar se je zgodba zaradi dlje trajajočega procesa peskanja nekoliko zapletla in prepletla. Osi so mi tako praktično prve dale pravi okus zahtevnosti projekta.
Poudaril bi, da bi ob ponovitvi projekta osi najverjetneje zraven šasije poslal na peskanje. Količina ur, volje in predvsem umazanije je bila dovoljšna, da ročnega čiščenja ne bi ponavljal. Vendarle pa je obenem res tudi to, da so bile moje osi v klavernem stanju.
Predvsem buče na prvi osi so bile tiste, ki so kazale posledice zoba časa. Pravzaprav sem že ob pričetku dela s sprednjo osjo kupil nekaj dvokomponentne tekoče kovine. Načrt s slednjo je bil pokrpati porasto površino z oksidacijo poškodovanih buč, vendar se na koncu načrta nisem držal. Zaradi trostopenjskega postopka barvanja je bila nanesena debelina barve zadostna in je povsem zgladila površino.
Po kopici krtačenja, brušenja, razpihovanja, razmaščevanja in morebiti občasno tudi kakšni kletvici, je sledil nanos Wurth pretvornika rje, nato pa Rezistol troslojnega sistema (E-ZP, E-DBS ter 2K-PUR).
Po vsem tem delu je sledilo nekaj počitka. Jasno, v obliki nekaj mesečne obnove šasije. Šele nato pa se je moja pozornost lahko v popolnosti vrnila k, zdaj že čednim, osem. Osi je bilo namreč potrebno ponovno sestaviti. Slednje je zajemalo menjavo vseh tesnil in ležajev. Prva os je bila v tem pogledu prenovljena bolj temeljito, medtem ko na zadnji osi kolesnih ležajev in notranjih tesnil aks nisem zamenjal. Primarno zaradi dejstva, ker nikoli niso pokazale jasnih znakov prevelike obrabe in zaradi težavnosti menjave (video razlaga).
Za zaključek obnove osi je slednjim sledila tudi obnova zavor. Na tej točki sem spoznal, zakaj so zavore še v času uporabe avtomobila delovale medlo. Od nepremičnih vodil, do precej oksidiranih batičev. Na štirih čeljustih je bilo možno najti vsaj eno izmed neugodnih opcij. Tukaj bi omenil, da ob odstranjevanju batičev z uporabo kompresorja (video razlaga), beljenjem glave zakaj batiči ne izpadejo (jasno, ker so bili tako konkretno zarustani) in večanjem pritiska na kompresorju, v nobeni fazi, dlani ne nastavite med batič in čeljust. Ker bodo izskočili ravno v tistem trenutku, po dobri uri in nešteto kletvicah, in to ravno v nenamerno nastavljen prst. Pa me vprašajte, kako vem.
Zaradi stanja zavor je bilo na omenjenih menjano prav vse. Diski, tesnila, vodila, batiči ter ploščice. Čeljusti so bile očiščene in pobarvane s temperaturno obstojno barvo.
Poudaril bi, da bi ob ponovitvi projekta osi najverjetneje zraven šasije poslal na peskanje. Količina ur, volje in predvsem umazanije je bila dovoljšna, da ročnega čiščenja ne bi ponavljal. Vendarle pa je obenem res tudi to, da so bile moje osi v klavernem stanju.
Predvsem buče na prvi osi so bile tiste, ki so kazale posledice zoba časa. Pravzaprav sem že ob pričetku dela s sprednjo osjo kupil nekaj dvokomponentne tekoče kovine. Načrt s slednjo je bil pokrpati porasto površino z oksidacijo poškodovanih buč, vendar se na koncu načrta nisem držal. Zaradi trostopenjskega postopka barvanja je bila nanesena debelina barve zadostna in je povsem zgladila površino.
Po kopici krtačenja, brušenja, razpihovanja, razmaščevanja in morebiti občasno tudi kakšni kletvici, je sledil nanos Wurth pretvornika rje, nato pa Rezistol troslojnega sistema (E-ZP, E-DBS ter 2K-PUR).
Po vsem tem delu je sledilo nekaj počitka. Jasno, v obliki nekaj mesečne obnove šasije. Šele nato pa se je moja pozornost lahko v popolnosti vrnila k, zdaj že čednim, osem. Osi je bilo namreč potrebno ponovno sestaviti. Slednje je zajemalo menjavo vseh tesnil in ležajev. Prva os je bila v tem pogledu prenovljena bolj temeljito, medtem ko na zadnji osi kolesnih ležajev in notranjih tesnil aks nisem zamenjal. Primarno zaradi dejstva, ker nikoli niso pokazale jasnih znakov prevelike obrabe in zaradi težavnosti menjave (video razlaga).
Za zaključek obnove osi je slednjim sledila tudi obnova zavor. Na tej točki sem spoznal, zakaj so zavore še v času uporabe avtomobila delovale medlo. Od nepremičnih vodil, do precej oksidiranih batičev. Na štirih čeljustih je bilo možno najti vsaj eno izmed neugodnih opcij. Tukaj bi omenil, da ob odstranjevanju batičev z uporabo kompresorja (video razlaga), beljenjem glave zakaj batiči ne izpadejo (jasno, ker so bili tako konkretno zarustani) in večanjem pritiska na kompresorju, v nobeni fazi, dlani ne nastavite med batič in čeljust. Ker bodo izskočili ravno v tistem trenutku, po dobri uri in nešteto kletvicah, in to ravno v nenamerno nastavljen prst. Pa me vprašajte, kako vem.
Zaradi stanja zavor je bilo na omenjenih menjano prav vse. Diski, tesnila, vodila, batiči ter ploščice. Čeljusti so bile očiščene in pobarvane s temperaturno obstojno barvo.
Re: game-on
Tudi pri meni je bilo isto stanje pri zavorah.
Jaz si bateke založim s starimi ploščicami ali kako desko in jih postopno ven jemljem, da mi oba bateka istočasno postopoma porine ven. Če ne založiš, gre do konca ven tisti, ki gre raje, z drugim se pa j***
Če s kompresorjem ne gre ven, batek na vrhu primeš s papagajkam in batek malo zavrtiš, da ga razmigaš.
Je pa lažje, če se spomniš za zaštekane zavore čisto na začetku, ko še imaš zavore priklopljene.
Kaj pa kolesni ležaji, tisti ku*ac na katerem sedi kolesni ležaj, ni nič znucan od ležaja?
Jaz si bateke založim s starimi ploščicami ali kako desko in jih postopno ven jemljem, da mi oba bateka istočasno postopoma porine ven. Če ne založiš, gre do konca ven tisti, ki gre raje, z drugim se pa j***
Če s kompresorjem ne gre ven, batek na vrhu primeš s papagajkam in batek malo zavrtiš, da ga razmigaš.
Je pa lažje, če se spomniš za zaštekane zavore čisto na začetku, ko še imaš zavore priklopljene.
Kaj pa kolesni ležaji, tisti ku*ac na katerem sedi kolesni ležaj, ni nič znucan od ležaja?
Niva 240D l. 93, OM616 motor, Kobra 215R15, ZF servo, rock crawler TC
2x Patrol Y61 2.8TD
Naprodaj veliko rabljenih delov za Lado in nekaj tudi za Patrola
2x Patrol Y61 2.8TD
Naprodaj veliko rabljenih delov za Lado in nekaj tudi za Patrola
Re: game-on
gregor napisal/-a:Tudi pri meni je bilo isto stanje pri zavorah.
Jaz si bateke založim s starimi ploščicami ali kako desko in jih postopno ven jemljem, da mi oba bateka istočasno postopoma porine ven. Če ne založiš, gre do konca ven tisti, ki gre raje, z drugim se pa j***
Če s kompresorjem ne gre ven, batek na vrhu primeš s papagajkam in batek malo zavrtiš, da ga razmigaš.
Je pa lažje, če se spomniš za zaštekane zavore čisto na začetku, ko še imaš zavore priklopljene.
Bom si zapomnil za naslednjič. Čeprav upam, da imam zdaj en čas mir z zarustanimi zavorami.
gregor napisal/-a:Kaj pa kolesni ležaji, tisti ku*ac na katerem sedi kolesni ležaj, ni nič znucan od ležaja?
Se mu vidi, da je bil v stiku z vodo, ampak ni imel nobenih zarez ali grobih površin.
Zaenkrat ga nisem menjal. Če pa bodo kolesni ležaji relativno hitro dobili na zračnosti, pa bo verjetno znak, da bo treba menjati tudi ta del.
Vrni se na “Povejmo kaj o sebi”
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost