Južna Tunizija
Dj Samo že nehi težit in si odpri novo temo.Ne obračaj besed in ne potenciraj nekaj,kar sploh ni bilo omenjeno.
Miran in kompani so đeki,ker so dokazali da se da potovati na zelo enostaven način in ni to nobena znanost.
Njihovi trakci pa so včeraj bili,danes pa jih sigurno ni več in so za ovce,ki znajo uporabljat le GPS danes neuporabni (tud gat si ne moreš več zavezat z njimi).
Jana pa je povedala le,da so ji prišle prav izkušnje iz jadranja,kar je absolutno res,medtem ko sextanta ni uporabljala (upajmo da si je privoščila uporabnejšega sexnavigatorja).
LP Brane
PS Rdečo nit te teme razumem,kot predstavitev nekega potovanja,ki si ga lahko privošči vsak z malce intelektualnega pristopa,kar sam že ves čas zagovarjam.
Ne ubijajte boga v ljudeh,ki si želijo samo malo peljati se.
Miran in kompani so đeki,ker so dokazali da se da potovati na zelo enostaven način in ni to nobena znanost.
Njihovi trakci pa so včeraj bili,danes pa jih sigurno ni več in so za ovce,ki znajo uporabljat le GPS danes neuporabni (tud gat si ne moreš več zavezat z njimi).
Jana pa je povedala le,da so ji prišle prav izkušnje iz jadranja,kar je absolutno res,medtem ko sextanta ni uporabljala (upajmo da si je privoščila uporabnejšega sexnavigatorja).
LP Brane
PS Rdečo nit te teme razumem,kot predstavitev nekega potovanja,ki si ga lahko privošči vsak z malce intelektualnega pristopa,kar sam že ves čas zagovarjam.
Ne ubijajte boga v ljudeh,ki si želijo samo malo peljati se.
Rooky napisal/-a:tale pomagala na nebu?? Ali lahko malo razložiš, kaj naj bi se "navigiralo" z njihovo pomočjo??
Tule se bom še jaz oglasil, pa upam, da bomo zaključili s tem, ker smo iz ene teme - našega potovanja v tunizijo, naredili celo akademsko razpravo, za katero bi bilo bolje odpreti nekaj novih tem.
Tako kot na morju, se da določati pozicijo s pomočjo nebesnih teles tudi na kopnem. Kot je Rooky omenil, je to na morju lažje kot na kopnem, ker nimaš problemov z nadmorsko višino stojišča in obzorja. Postopek ni tako enostaven kot določanje pozicije preko GPS, ni pa neizvedljiv, kot je bilo začutiti v repliki, ki jo je podal Rooky. Vse to obravnava matematična geografija in načeloma bi morali ta postopek obvladati vsi, ki so študirali geografijo in obiskovali vojaške šole (teh sicer pri nas več ni), no in seveda navtiki. Vojska je začela aktivno uporabljati GPS sistem šele v začetku 90 let prejšnjega stoletja, prej je šla vsa navigacija na "roke". Spomnim se prispevka BBC iz prve zalivske vojne (1991), ko so britanski tankisti razlagali, da so takrat prvič uporabili GPS kot primaren sistem navigacije ... čeprav so potem v istem stavku dodali, da so imeli zadaj še vedno star sistem za kontrolo:lol:.
BTW: Lahko mirno rečem da sem začetnik v offroadu, ker je Toyota pri hiši manj kot eno leto. Nimam formalne pomorske izobrazbe, tako da ne morem biti dr. navigacije, čeprav sem kar zadovoljen s svojimi izračuni pozicije na odprtih morjih (mislim da je bilo povprečno odstopanje od dejanske pozicije 5nm). Sem pa imel v sredni šoli dve leti topografijo ter temu primerno geografijo in se mi zdi, da sem od tistega kar nekaj odnesel, čeprav znanje ni več tako sveže ...
Upam, da bomo sedaj zaključili te postranske debate in se omejili raje na to, kakšen gušt je potovanje tja dol in ne kakšni so vsi možni problemi ...
Še z moje strani
lp
marko
2 Bizzy
Dr.Navtik je ravno takrat obstajal!
Ampak upošteval je precej več stvari, ki so za navigacijo potrebne, kot jih večina tukaj na forumu pozna danes...Nikakor ne trdim, da se ne da naigirat po zvezdah in soncu, saj sem sam to počel mnogo let, ni pa enostavno in potrebno je imeti precej več znanja, kot ga je potrebno za pritiskanje gumbov na GPS. Pa kljub astronomiji še vedno potrebuješ dober kompas in čim boljšo slikanico (karto).. Opozoril sem samo na možnosti napake, ki so normalni spremljevalec, če v puščavi navigaš na ta način. napaka v poziciji je z lahkoto nekaj kilometrov, potem dodaj še napačno smer vožnje za 5-10stopinj naslednjih nekaj sto km,in kraj kamor si namenjen boš zgrešil za nekaj km... Valjda potem malo lutaš in prideš na cilj. Tudi Kolumb in Marco Polo sta "potovala" na ta način, kam sta pa prišla preberi v knjigah zgodovine...
Vse se da! Tudi na ta način, slej ko prej boš nekje nekoga srečal, prišel do ceste,......So pa tudi takšni, ki jim to ni uspelo in so ostali v puščavi...
2 Miran: Vsaka čast, za organizacijo, poročanje, slikce....Verjetno se bom drugo leto (spomladi 2006) odpravil na turo po Tunisu. Seveda bo prilagojena mojim izkušnjam in predvsem avtu, ki je mnogo starejši in manj zmogljiv od tvojega. Star LR Disco... In sigurno bo z mano vsaj en komplet: dober kompas, dobra karta in GPS. Nikakor pa ne podcenjujem vašega izleta in sem nad njim navdušen, sem po slovenski logiki malo fovš, ker bi jest TUDI!!! Pa me jeb* služba in še kaj. No upam, da spomladi rata vse uskladit....
Hotel sem samo opozoriti, da ne podcenjujete navigacije v puščavi in jo ne primerjate z navigacijo na morju, ker je zelo drugačna. In ravno zanašanje na neko polovično znanje lahko daje občutek lažne varnosti in povzroči neprijetnosti. Zato pa so naredili GPS, da ga lahko vsak, brez kakršnega koli predznanja o astronomski navigaciji uporablja. Pa še poceni je...
ne bom več o navigaciji, ker ni bilo mišljeno, kot je bilo vzeto
Dr.Navtik je ravno takrat obstajal!
Ampak upošteval je precej več stvari, ki so za navigacijo potrebne, kot jih večina tukaj na forumu pozna danes...Nikakor ne trdim, da se ne da naigirat po zvezdah in soncu, saj sem sam to počel mnogo let, ni pa enostavno in potrebno je imeti precej več znanja, kot ga je potrebno za pritiskanje gumbov na GPS. Pa kljub astronomiji še vedno potrebuješ dober kompas in čim boljšo slikanico (karto).. Opozoril sem samo na možnosti napake, ki so normalni spremljevalec, če v puščavi navigaš na ta način. napaka v poziciji je z lahkoto nekaj kilometrov, potem dodaj še napačno smer vožnje za 5-10stopinj naslednjih nekaj sto km,in kraj kamor si namenjen boš zgrešil za nekaj km... Valjda potem malo lutaš in prideš na cilj. Tudi Kolumb in Marco Polo sta "potovala" na ta način, kam sta pa prišla preberi v knjigah zgodovine...
Vse se da! Tudi na ta način, slej ko prej boš nekje nekoga srečal, prišel do ceste,......So pa tudi takšni, ki jim to ni uspelo in so ostali v puščavi...
2 Miran: Vsaka čast, za organizacijo, poročanje, slikce....Verjetno se bom drugo leto (spomladi 2006) odpravil na turo po Tunisu. Seveda bo prilagojena mojim izkušnjam in predvsem avtu, ki je mnogo starejši in manj zmogljiv od tvojega. Star LR Disco... In sigurno bo z mano vsaj en komplet: dober kompas, dobra karta in GPS. Nikakor pa ne podcenjujem vašega izleta in sem nad njim navdušen, sem po slovenski logiki malo fovš, ker bi jest TUDI!!! Pa me jeb* služba in še kaj. No upam, da spomladi rata vse uskladit....
Hotel sem samo opozoriti, da ne podcenjujete navigacije v puščavi in jo ne primerjate z navigacijo na morju, ker je zelo drugačna. In ravno zanašanje na neko polovično znanje lahko daje občutek lažne varnosti in povzroči neprijetnosti. Zato pa so naredili GPS, da ga lahko vsak, brez kakršnega koli predznanja o astronomski navigaciji uporablja. Pa še poceni je...
ne bom več o navigaciji, ker ni bilo mišljeno, kot je bilo vzeto
Bravo Rooky!
Takšno Tunizijo,ki jo imaš v glavi danes,si lahko privoščiš v lastovičji minuti zadnjih pet minut.
Sam si absolutno zmožen več in ravno skozi takšne prispevke,kot so Miranovi in njegovih partnerjev boš dojel.
LP Brane
PS Če se nekdo ni vrnil leta 1998-žal mi je.
In če se jaz ne bom jutri tudi nobena katastrofa.
Takšno Tunizijo,ki jo imaš v glavi danes,si lahko privoščiš v lastovičji minuti zadnjih pet minut.
Sam si absolutno zmožen več in ravno skozi takšne prispevke,kot so Miranovi in njegovih partnerjev boš dojel.
LP Brane
PS Če se nekdo ni vrnil leta 1998-žal mi je.
In če se jaz ne bom jutri tudi nobena katastrofa.
Malce smo preveč pogreli tole juhico, pa jo dajmo še pohladiti in potem vsi skupaj z užitkom pojesti - saj zato smo jo pa skuhali, a ne?
Mi na naši poti dol smo imeli srečo, da je šlo vse OK, razen vetra, ki je bil precej močan, a daleč od peščenega viharja. Ne vem, kaj je bilo krivo, da satelitski telefoni niso delovali, če je bil to veter in z njim prah v zraku, potem ti telefoni niso sredstvo, na katerega bi se človek lahko zanašal v krizni situaciji. Mi smo se zanašali na njih, jaz sem namreč mislil, da bi se med seboj (zlasti motorist, ki je bil brez radio postaje) poklicali, če bi vidna komunikacija odpovedala, pa žal, če bi bilo treba, zadeva ne bi delovala. Kot sredstvo medsebojne komunikacije v skrajni sili smo imeli tudi vsi (tudi motorist) pri sebi vsaj po eno signalno raketo (kaj češ, vsi smo tako ali drugače povezani z morjem).
Torej nekaj zaključnih izkušenj in nasvetov bodočim popotnikom tja doli in še kam v podobne razmere (pustimo hrano in šotore in ljudske karakterje ob strani):
- nujno je imeti komunikacijo med vsemi člani ekipe (CB dela - smo preverili - le kak kilometer ali dva), magari navaden walkie-talkie, toliko, da tisti, ki gre v izvidnico na vrh sipine ostalim jasno pove kaj je zadaj, ne da bi krilil z rokami in nogami. Jaz se na vrhu marsikatere sipine ne bi ustrašil in spustil gasa in se jasno takoj nato vkopal, če bi mi oglednik recimo med vožnjo proti vrhu rekel recimo: "v redu, kar naravnost naprej".
- pred skoraj vsako sipino (govorim o visokih sipinah, ko iz avta ne vidiš naprej) smo izstopili in naredili ogled peš - tukaj je prišel motorist izredno prav, saj nam je prihranil marsikateri kilometer hoje v breg po soncu in mehkem pesku. Nato smo si izbrali pot, po kateri smo nadaljevali. Načelno nikoli nismo šli po poti, ki je prej ni vsaj eden od nas "odobril" kot primerno.
- vedno smo šli po poti za katero smo se vsi odločili. Tako potovanje je stvar ekipe in ekipa mora držati skupaj od začetka do konca. Ko je imel en član ekipe (= spodaj podpisani) ene otroške popadke in je hotel še enkrat preko one najvišje sipine (glej sliko kakšno stran nazaj), je bil ves čas v radio zvezi z ostalimi, ki so ga lepo počakali na dogovorjenem mestu. Potem smo šli pa tako vsi še enkrat ta krog prevozit
- plan za naslednji dan smo dogovorili skupaj zvečer na osnovi izkušenj minulega dne. Delati plane etap doma v SLO v fotelju ne da bi poznali, kaj se tisti trenutek dogaja tam, doli, je brez zveze. En dan smo naredili samo ene 58 km.
- tudi mi smo se ob ogledu zadnjega dela poti do jezerca severno od El Borme, ko smo se prebili že preko dveh ali treh hribov polnih manjših sipin in z vrha zadnjega hriba gledali na jezerci odločili, da ne gremo naprej, saj bi nam povratek vzel preveč časa. Bomo pa drugo leto šli prav doli do te lužice in vanjo namočili noge.
- navigacija je vsekakor pomebna, nikakor pa ni treba določati svojega položaja na meter natančno. Že na ene par kilometrov natančno kar zadošča - saj ne iščeš prehoda preko minskega polja.
- najpomembnejši pa je ekipni duh: ko se je eden vkopal, smo pomagali vsi, nikoli ni bilo niti enega očitka zakaj. Če smo se vprašali zakaj je bilo to samo zato, da ostali ne bi naredili iste (otroške) napake. Naprej smo šli vsi ali nobeden. In zato bomo šli še kdaj z veseljem spet skupaj na kakšno tako pot.
O izkušnjah in predlogih glede opreme avta pa kdaj drugič - mogoče za novo leto na srečanju.
LP vsem
Miran
Mi na naši poti dol smo imeli srečo, da je šlo vse OK, razen vetra, ki je bil precej močan, a daleč od peščenega viharja. Ne vem, kaj je bilo krivo, da satelitski telefoni niso delovali, če je bil to veter in z njim prah v zraku, potem ti telefoni niso sredstvo, na katerega bi se človek lahko zanašal v krizni situaciji. Mi smo se zanašali na njih, jaz sem namreč mislil, da bi se med seboj (zlasti motorist, ki je bil brez radio postaje) poklicali, če bi vidna komunikacija odpovedala, pa žal, če bi bilo treba, zadeva ne bi delovala. Kot sredstvo medsebojne komunikacije v skrajni sili smo imeli tudi vsi (tudi motorist) pri sebi vsaj po eno signalno raketo (kaj češ, vsi smo tako ali drugače povezani z morjem).
Torej nekaj zaključnih izkušenj in nasvetov bodočim popotnikom tja doli in še kam v podobne razmere (pustimo hrano in šotore in ljudske karakterje ob strani):
- nujno je imeti komunikacijo med vsemi člani ekipe (CB dela - smo preverili - le kak kilometer ali dva), magari navaden walkie-talkie, toliko, da tisti, ki gre v izvidnico na vrh sipine ostalim jasno pove kaj je zadaj, ne da bi krilil z rokami in nogami. Jaz se na vrhu marsikatere sipine ne bi ustrašil in spustil gasa in se jasno takoj nato vkopal, če bi mi oglednik recimo med vožnjo proti vrhu rekel recimo: "v redu, kar naravnost naprej".
- pred skoraj vsako sipino (govorim o visokih sipinah, ko iz avta ne vidiš naprej) smo izstopili in naredili ogled peš - tukaj je prišel motorist izredno prav, saj nam je prihranil marsikateri kilometer hoje v breg po soncu in mehkem pesku. Nato smo si izbrali pot, po kateri smo nadaljevali. Načelno nikoli nismo šli po poti, ki je prej ni vsaj eden od nas "odobril" kot primerno.
- vedno smo šli po poti za katero smo se vsi odločili. Tako potovanje je stvar ekipe in ekipa mora držati skupaj od začetka do konca. Ko je imel en član ekipe (= spodaj podpisani) ene otroške popadke in je hotel še enkrat preko one najvišje sipine (glej sliko kakšno stran nazaj), je bil ves čas v radio zvezi z ostalimi, ki so ga lepo počakali na dogovorjenem mestu. Potem smo šli pa tako vsi še enkrat ta krog prevozit
- plan za naslednji dan smo dogovorili skupaj zvečer na osnovi izkušenj minulega dne. Delati plane etap doma v SLO v fotelju ne da bi poznali, kaj se tisti trenutek dogaja tam, doli, je brez zveze. En dan smo naredili samo ene 58 km.
- tudi mi smo se ob ogledu zadnjega dela poti do jezerca severno od El Borme, ko smo se prebili že preko dveh ali treh hribov polnih manjših sipin in z vrha zadnjega hriba gledali na jezerci odločili, da ne gremo naprej, saj bi nam povratek vzel preveč časa. Bomo pa drugo leto šli prav doli do te lužice in vanjo namočili noge.
- navigacija je vsekakor pomebna, nikakor pa ni treba določati svojega položaja na meter natančno. Že na ene par kilometrov natančno kar zadošča - saj ne iščeš prehoda preko minskega polja.
- najpomembnejši pa je ekipni duh: ko se je eden vkopal, smo pomagali vsi, nikoli ni bilo niti enega očitka zakaj. Če smo se vprašali zakaj je bilo to samo zato, da ostali ne bi naredili iste (otroške) napake. Naprej smo šli vsi ali nobeden. In zato bomo šli še kdaj z veseljem spet skupaj na kakšno tako pot.
O izkušnjah in predlogih glede opreme avta pa kdaj drugič - mogoče za novo leto na srečanju.
LP vsem
Miran
dokler ne pridem nazaj še nisem šel
2 Brane
mal narobe si me razumel. Nimam casa, to je problem.Nisem cisti Rooky. Sem 91 leta s starim Defom prevozil od Ljubljane,Ceute ,Maroka,Alžira v Tunis in preko Sicilije domov. Pa je bilo šraufanja in lopatanja da se mi je že mešalo....ampak blo je fino. Sem šlepal,so me šlepali, improvizirali,....
Vmes "štalca,kravca,teliček"...Zdej je pa spet čas za potepe, "teliček" je postal Bikec,......in gre lahko zraven. V tem je bil problem.
Zdej je problem star Disco, ki pa bo slej ko prej zamenjan za nekaj novejšega. Najprej sem moral ugotoviti ali me to sploh še zanima, ali znam prijeti za orodje,....Kupil poceni Discota, ga usposobil in ga preganjam... Ugotovitev je: Še bol kot nekoč......
lp,
Rooky
mal narobe si me razumel. Nimam casa, to je problem.Nisem cisti Rooky. Sem 91 leta s starim Defom prevozil od Ljubljane,Ceute ,Maroka,Alžira v Tunis in preko Sicilije domov. Pa je bilo šraufanja in lopatanja da se mi je že mešalo....ampak blo je fino. Sem šlepal,so me šlepali, improvizirali,....
Vmes "štalca,kravca,teliček"...Zdej je pa spet čas za potepe, "teliček" je postal Bikec,......in gre lahko zraven. V tem je bil problem.
Zdej je problem star Disco, ki pa bo slej ko prej zamenjan za nekaj novejšega. Najprej sem moral ugotoviti ali me to sploh še zanima, ali znam prijeti za orodje,....Kupil poceni Discota, ga usposobil in ga preganjam... Ugotovitev je: Še bol kot nekoč......
lp,
Rooky
puščava in gps
sem nov v tem forumu in sem šele prebral tole polemiko o gpsu. nočem prilivati olja na vroč pesek, le moja izkušnja z lanskega leta s pinzgauerjem (sami, en avto)...(imam tudi rajsi malo adrenalina): ob iskanju prehoda cez sipine od piste od ksara, severno od bir soltaina in levo, se pravi počez severozahodno proti douzu, smo ostali v takih sipinah, da je bilo jasno, da ne gre več naprej. navigate je bil sicer vklopljen, vendar je bilo nemogoče najti prehod proti Douzu. Torej smo obrnili v globokem pesku, stemnilo se je, sledi pa so bile že zabrisane zaradi močnega vetra. če ne bi imel gps (opcija trackback) (tudi rezervnega), bi morali prenočiti in podnevi po kompasu najti pisto, tako pa smo v parih urah, deloma tudi z gpsom peš pred avtom, po trackbacku, našli prehod nazaj do piste. Se strinjam načeloma z eno navedbo, mislim da je Miran rekel, da gres vzhodno pa naletiš na pisto, je pa res, da po sipinah 30 km zračne črte ni 30km dejanske vožnje, zato ti zmanjka goriva, če se hecaš. Potem potuješ, če si brez podpore, samo še na nogice. Zdi se mi, da je gps pravcata zadeva za puščavo in morje, saj v Kočevskem rogu dela zelo malokrat, tam pa moraš vedeti, kaj je busola,pa azimut, na mah se pa ne zanašam.Sicer pa, vsak ima svojo tehniko.
Me pa zanima, če ima kdo waypointe od cafeja grand erg naravnost proti jugu, oziroma malo vzhodneje do točke N 33 05 104 E 009 23 723. To naj bi bila varianta čez puščavo, ne tista znana, do Ksar Ghilana. Poskusil sem že, samo je bil tako mehek pesek na mojih waypointih, da je bilo nemogoče, oziroma bi vsaj dva dni potreboval. Na prej omenjeni točki je potem že znan track do ksara.
kir
Me pa zanima, če ima kdo waypointe od cafeja grand erg naravnost proti jugu, oziroma malo vzhodneje do točke N 33 05 104 E 009 23 723. To naj bi bila varianta čez puščavo, ne tista znana, do Ksar Ghilana. Poskusil sem že, samo je bil tako mehek pesek na mojih waypointih, da je bilo nemogoče, oziroma bi vsaj dva dni potreboval. Na prej omenjeni točki je potem že znan track do ksara.
kir
GOST. Jaz imam kar nekaj trackov, ki peljejo juzno od tocke ki jo navajas. Poklici na 041/610-587
Glede ostale debate na tej temi :
Miran, nedvomno je izbira terena (pipeline na vzhodu in velike, sorazmerno lahko prevozne sipine zelo modra), vendar vsaka puscava v neugodni kombinaciji okoliscin (kar se res zgodi samo izjemoma) postane zelo nevarna. Se bolj pomembna od vode (ki je seveda absolutno nujna) je kolicina goriva. Ce se izgubis v polju mehkih sipin, lahko postane se tako velika rezerva problematicna (nasa max poraba do sedaj 120 litrov/100 kilometrov in to v skoraj ravni crti). V primeru, da ostanes brez goriva in komunikacije na predelu, kjer je malo "prometa", ti tudi voda ne pomaga vec.
V primeru okvare enega terenca, ki ga moras pustiti v pesku se situacija za ostale (bog ne daj, da je samo se eden) bistveno zakomplicira.
Ena sama raketa ne zadosca (zivcnost pri izstrelitvi, izstrelitev prezgodaj, ostali je ne opazijo, dolocanje polozaja resevanca samo z ene tocke .... in se in se), se pa dobijo v piromarketih zelo majhne in poceni, da jih s sabo nosi lahko tudi motorist.
Vse zgoraj nastete stvari niso akademsko nakladanje iz domacega naslanjaca, ampak plod izkusenj.
Izjemno slaba kombinacija okoliscin je seveda ekstremno redka in kolikor poznam slovenske offroad-arje se nihce ni bil niti blizu tega. Ko se odpravljamo v pesek pa se je treba zavedati - ce naredis prevec napak in ce so se okoliscine izjemno neugodne enostavno umres.To ne pomeni, da ostanimo doma. Dalec od tega. Pomeni samo, da poskusajmo narediti vsaj tisto kar lahko, da zmanjsamo tveganje.
miso
Glede ostale debate na tej temi :
Miran, nedvomno je izbira terena (pipeline na vzhodu in velike, sorazmerno lahko prevozne sipine zelo modra), vendar vsaka puscava v neugodni kombinaciji okoliscin (kar se res zgodi samo izjemoma) postane zelo nevarna. Se bolj pomembna od vode (ki je seveda absolutno nujna) je kolicina goriva. Ce se izgubis v polju mehkih sipin, lahko postane se tako velika rezerva problematicna (nasa max poraba do sedaj 120 litrov/100 kilometrov in to v skoraj ravni crti). V primeru, da ostanes brez goriva in komunikacije na predelu, kjer je malo "prometa", ti tudi voda ne pomaga vec.
V primeru okvare enega terenca, ki ga moras pustiti v pesku se situacija za ostale (bog ne daj, da je samo se eden) bistveno zakomplicira.
Ena sama raketa ne zadosca (zivcnost pri izstrelitvi, izstrelitev prezgodaj, ostali je ne opazijo, dolocanje polozaja resevanca samo z ene tocke .... in se in se), se pa dobijo v piromarketih zelo majhne in poceni, da jih s sabo nosi lahko tudi motorist.
Vse zgoraj nastete stvari niso akademsko nakladanje iz domacega naslanjaca, ampak plod izkusenj.
Izjemno slaba kombinacija okoliscin je seveda ekstremno redka in kolikor poznam slovenske offroad-arje se nihce ni bil niti blizu tega. Ko se odpravljamo v pesek pa se je treba zavedati - ce naredis prevec napak in ce so se okoliscine izjemno neugodne enostavno umres.To ne pomeni, da ostanimo doma. Dalec od tega. Pomeni samo, da poskusajmo narediti vsaj tisto kar lahko, da zmanjsamo tveganje.
miso
miso napisal/-a:Ena sama raketa ne zadosca (zivcnost pri izstrelitvi, izstrelitev prezgodaj, ostali je ne opazijo, dolocanje polozaja resevanca samo z ene tocke .... in se in se), se pa dobijo v piromarketih zelo majhne in poceni, da jih s sabo nosi lahko tudi motorist.
Ne vem, odkod podatek o eni raketi ... Nisem čisto siguren koliko raket je imel Miran v svojem avtu (sigurno kar nekaj); jaz sem imel s sabo cel paket, ki ga imamo na barki (skupaj 6 raket), motorist pa je imel pri sebi vedno 2 raketi.
lp
marko
- Defender 110
- Prispevkov: 184
- Pridružen: Pe Feb 11, 2005 10:33 pm
- Kraj: Ljubljana
- Kontakt:
Mišo, ne morem, da ti ne odgovorim:
Smatral sem se za duhovnega očeta te odprave in zato sem se zavedal, da je varnost VSEH udeležencev te odprave moja moralna obveza. Res je, nobenih praktičnih izkušenj nisem imel iz puščave. Res je, da sva šla lani do BeK z mulcem le na ogled končnega cilja tokratne odprave. In iz te izkušnje sem vedel, da lahko v BeK (to je na pol poti) odpravo po pesku prekinemo in se ob pipelinu, ki je sicer obupen ribežen, a je le uradna cesta, vrnemo nazaj v civilizacijo. Vedel sem tudi, da je v Taretu dobro opremljena črpalka (prava črpalka in ne le ene par sodov nafte). Če bi šlo med našo potjo navzdol proti jugu kaj narobe, bi se iz Bek vrnili po cesti. Ali pa bi šel eden z avtom po "cesti" v Tiaret po gorivo za vse. Lahko da se sliši panično, ampak vem, da je puščava pač puščava, lepa, prekrasna a lahko nevarna kot sam hudič.
Porabo goriva smo stalno nadzirali in beležili. V smer proti BeK (Borj el Khadri) pa smo odpeljali z gorivom, ki bi zadoščalo tudi za porabo okrog 80 l/100 km po celi poti. In oba avtomobila sta bila dizla, pri njih je taka poraba dosti manj verjetna, še zlasti na dolgo progo.
Tako, da v našem primeru poraba ne bi smela biti problem. Težava bi lahko nastala ob okvari enega od vozil. Jana in Marko sta dala njuno Toyotico temeljito pregledati pred odhodom, jaz sem se pri moji zanašal na njeno skoraj novost. Ampak če bi kaj crknilo, bi bil problem. Orodja smo imeli preveč, "šraufat" znam, le rezervnih delov nismo imeli. Smo pa imeli dovolj denarja za plačilo "vlečne službe".
Edina težava, ki pa nam na srečo - razen razočarane ki je nisem poklical vsak večer - ni povzročila težav, je bilo nedelovanje satelitskih telefonov na katere smo računali. Mislili smo, da bi pač, če bi šlo kaj kompletno po zlu, poklicali na pomoč po telefonu (Mišo, tvojo telefonsko številko nosim vedno s seboj).
Torej, bil sem poln teorije, poln planov za primer težav, a prakse smo se morali šele naučiti.
Zakaj pa tukajle na tem forumu ne delim trackov ali koordinat: res je, da so tracki verjetno le kje shranjeni, nisem niti preverjal, pomembne koordinate imam zapisane tudi ročno na papirju. A ne želim jih deliti kar vsevprek, saj bi se lahko našel kakšen (brez zamere) zaletavec in bi se potem jaz počutil slabo v primeru njegovih težav tam doli. Ponovno in verjetno ne zadnjič ponavljam: pot dol je lepa in recimo lahka le, če si nanjo dobro pripravljen in nimaš smole. Tam si sam.
Za nepripravljene je Ksar Ghilane: robo (tudi ženo ali punco, če je tečna) pustiš v kampu, sam pa delaš izlete 10 do ž km dolge s praznim avtom po sipinah. Če je kaj narobe, civilizacija ni daleč. In nagaraš in naužiješ se sipin in peska mogoče bolj kot mi na jugu. In zvečer žurka, če ti paše.
Postajam že nadležen, a kaj čem, sem pač tak zarukan
LP Miran
Smatral sem se za duhovnega očeta te odprave in zato sem se zavedal, da je varnost VSEH udeležencev te odprave moja moralna obveza. Res je, nobenih praktičnih izkušenj nisem imel iz puščave. Res je, da sva šla lani do BeK z mulcem le na ogled končnega cilja tokratne odprave. In iz te izkušnje sem vedel, da lahko v BeK (to je na pol poti) odpravo po pesku prekinemo in se ob pipelinu, ki je sicer obupen ribežen, a je le uradna cesta, vrnemo nazaj v civilizacijo. Vedel sem tudi, da je v Taretu dobro opremljena črpalka (prava črpalka in ne le ene par sodov nafte). Če bi šlo med našo potjo navzdol proti jugu kaj narobe, bi se iz Bek vrnili po cesti. Ali pa bi šel eden z avtom po "cesti" v Tiaret po gorivo za vse. Lahko da se sliši panično, ampak vem, da je puščava pač puščava, lepa, prekrasna a lahko nevarna kot sam hudič.
Porabo goriva smo stalno nadzirali in beležili. V smer proti BeK (Borj el Khadri) pa smo odpeljali z gorivom, ki bi zadoščalo tudi za porabo okrog 80 l/100 km po celi poti. In oba avtomobila sta bila dizla, pri njih je taka poraba dosti manj verjetna, še zlasti na dolgo progo.
Tako, da v našem primeru poraba ne bi smela biti problem. Težava bi lahko nastala ob okvari enega od vozil. Jana in Marko sta dala njuno Toyotico temeljito pregledati pred odhodom, jaz sem se pri moji zanašal na njeno skoraj novost. Ampak če bi kaj crknilo, bi bil problem. Orodja smo imeli preveč, "šraufat" znam, le rezervnih delov nismo imeli. Smo pa imeli dovolj denarja za plačilo "vlečne službe".
Edina težava, ki pa nam na srečo - razen razočarane ki je nisem poklical vsak večer - ni povzročila težav, je bilo nedelovanje satelitskih telefonov na katere smo računali. Mislili smo, da bi pač, če bi šlo kaj kompletno po zlu, poklicali na pomoč po telefonu (Mišo, tvojo telefonsko številko nosim vedno s seboj).
Torej, bil sem poln teorije, poln planov za primer težav, a prakse smo se morali šele naučiti.
Zakaj pa tukajle na tem forumu ne delim trackov ali koordinat: res je, da so tracki verjetno le kje shranjeni, nisem niti preverjal, pomembne koordinate imam zapisane tudi ročno na papirju. A ne želim jih deliti kar vsevprek, saj bi se lahko našel kakšen (brez zamere) zaletavec in bi se potem jaz počutil slabo v primeru njegovih težav tam doli. Ponovno in verjetno ne zadnjič ponavljam: pot dol je lepa in recimo lahka le, če si nanjo dobro pripravljen in nimaš smole. Tam si sam.
Za nepripravljene je Ksar Ghilane: robo (tudi ženo ali punco, če je tečna) pustiš v kampu, sam pa delaš izlete 10 do ž km dolge s praznim avtom po sipinah. Če je kaj narobe, civilizacija ni daleč. In nagaraš in naužiješ se sipin in peska mogoče bolj kot mi na jugu. In zvečer žurka, če ti paše.
Postajam že nadležen, a kaj čem, sem pač tak zarukan
LP Miran
Le kot zanimivost: tudi nam spomladi niso delali satelitski telefoni tako kot bi morali - in to predvsem na relaciji Ksar - El Borma. Izi je včasih ratalo poklicati domov, med sabo se nismo mogli poklicati. Zanimivo pa je, da smo si lahko pošiljali SMSe . Sem mislil, da je to le trenutna težava s satelitskim "omrežjem" in temu nisem pripisoval kakega pomena. A v SLO so vam pa telefoni delovali?
LP
Samo
LP
Samo
Ne vem. če so v SLO delovali, saj smo preklopili na satelitske (vsaj jaz) šele takrat, ko navaden GSM ni več deloval.
Lani je satelitski telefon deloval vse do BeK brez težav (razen groznega računa potem) ampak, če se ne motim, je na displaju pisalo samo Thuraya, letos je pa pisalo Thuraya Tunisia če ti ne dovolijo satelitskih telefonov notri prinest, ni noben problem jim onemogočit delovanje. Saj veste: veliki brat nas gleda. Še posebej, ker ti telefoni tudi lokacijo določijo s svojim GPS.
Delovanje vseh mobilnih telefonov je zelo odvisno od volje operaterja, jaz sem pred precej leti že doživel, da so v državi na veliko prodajali in uporabljali (takrat še svinjsko drage) mobilne telefone, potem je pa enega dne oblast izklopila stikalo in nekaj let niso več delovali . In to je bila sosednja država od Tunizije....
Mogoče je treba izbrati kakšnega drugega ponudnika in ne Thuraje (če še kakšen je), po možnosti takega, ki ne sodeluje z lokalnimi oblastmi...
LP Miran
Lani je satelitski telefon deloval vse do BeK brez težav (razen groznega računa potem) ampak, če se ne motim, je na displaju pisalo samo Thuraya, letos je pa pisalo Thuraya Tunisia če ti ne dovolijo satelitskih telefonov notri prinest, ni noben problem jim onemogočit delovanje. Saj veste: veliki brat nas gleda. Še posebej, ker ti telefoni tudi lokacijo določijo s svojim GPS.
Delovanje vseh mobilnih telefonov je zelo odvisno od volje operaterja, jaz sem pred precej leti že doživel, da so v državi na veliko prodajali in uporabljali (takrat še svinjsko drage) mobilne telefone, potem je pa enega dne oblast izklopila stikalo in nekaj let niso več delovali . In to je bila sosednja država od Tunizije....
Mogoče je treba izbrati kakšnega drugega ponudnika in ne Thuraje (če še kakšen je), po možnosti takega, ki ne sodeluje z lokalnimi oblastmi...
LP Miran
dokler ne pridem nazaj še nisem šel
Miran, moj prispevek ni bil, razen vrstice o raketah, komentar vaše odprave. Kot sem že napisal, mislim, da si modro izbral pot in kot človek v zrelih letih naredil vse, kar si po svojih izkušnjah smatral za potrebno, da zagotoviš varnost vsem članom odprave.
Moj prispevek je bil namenjen predvsem tistim, ki menijo, da je z nakupom nekaj elektronskih igrač in dveh kanistrov za gorivo varnost v puščavi že zagotovljena. Želel sem, da se tisti, ki jih to zanima nekaj naučijo iz izkušenj drugih. Ni vedno prijetno, če vse težave izkusimo na svoji koži. Vsi vemo, da so dogodki, kot so prevračanja, lomi pogonov, poškodbe udeležencev (predvsem motoristov), odpoved elektronike .......... , kjub temu da so redki, vedno možni. Veseli me, ko vidim, koliko Slovencev se odpravlja v pesek, želim samo, da v vsej evforiji ne pozabimo, da je to lahko tudi nevarna divjina, daleč od Evrope.
Predsem pa ne želim polemizirati s komerkoli na forumu, ker se večina debat na forumih v zelo kratkem času obrne v smer, ki meni osebno ni blizu. Nikogar ne grajam ali celo podcenjujem, poskušam biti samo dobronameren. Če obstaja kakšna tema, o kateri se želim pogovoriti sam z enim udeležencem foruma, to naredim po telefonu, še veliko raje pa osebno ob kozarcu pijače. Osebno mislim, da je forum namenjen predvsem temam, ki zanimajo širši krog udeležencev.
4 SAMO : Meni je do sedaj THURAYA (mode - SAT only) vedno delovala brezhibno, tudi v SLO (samo testiranje na začetku). Edini problem od oktobra 2003 pa do sedaj, je bila zapora za klice v Izrael in občasne težave pri prenosu podatkov iz Mali-ja
lp mišo
Moj prispevek je bil namenjen predvsem tistim, ki menijo, da je z nakupom nekaj elektronskih igrač in dveh kanistrov za gorivo varnost v puščavi že zagotovljena. Želel sem, da se tisti, ki jih to zanima nekaj naučijo iz izkušenj drugih. Ni vedno prijetno, če vse težave izkusimo na svoji koži. Vsi vemo, da so dogodki, kot so prevračanja, lomi pogonov, poškodbe udeležencev (predvsem motoristov), odpoved elektronike .......... , kjub temu da so redki, vedno možni. Veseli me, ko vidim, koliko Slovencev se odpravlja v pesek, želim samo, da v vsej evforiji ne pozabimo, da je to lahko tudi nevarna divjina, daleč od Evrope.
Predsem pa ne želim polemizirati s komerkoli na forumu, ker se večina debat na forumih v zelo kratkem času obrne v smer, ki meni osebno ni blizu. Nikogar ne grajam ali celo podcenjujem, poskušam biti samo dobronameren. Če obstaja kakšna tema, o kateri se želim pogovoriti sam z enim udeležencem foruma, to naredim po telefonu, še veliko raje pa osebno ob kozarcu pijače. Osebno mislim, da je forum namenjen predvsem temam, ki zanimajo širši krog udeležencev.
4 SAMO : Meni je do sedaj THURAYA (mode - SAT only) vedno delovala brezhibno, tudi v SLO (samo testiranje na začetku). Edini problem od oktobra 2003 pa do sedaj, je bila zapora za klice v Izrael in občasne težave pri prenosu podatkov iz Mali-ja
lp mišo
Kleno napisal/-a:Mene pa ze nekaj casa matra kaksna taka puscava... ampak me matra tudi poraba... Koliko pa bi moral imeti avto dometa, da ne bi obstal suh? Oz., da malo drugace uprasam, ali je to izvedljivo z Jeepom GC 5.2? Ce ni, se lep cas ne bom vodel tistih sipin v zivo. Koliko kant pa naj bi zadostovalo za tak avto na takem izletu?
Če izbereš prave poti (npr. nekaj desetkilometrski krogi okoli Ksar Ghilena) je standardni rezervoar brez dodatnih kanistrov več kot dovolj.
lp mišo
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 98 gostov